Strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko v naslednjih petih letih prišlo do preboja pri zdravljenju demence

Po desetletjih omejenih možnosti zdravljenja se prvič odpira realna možnost, da bi bolezen ne le upočasnili, temveč jo nekoč tudi preprečili ali celo pozdravili. Strokovnjaki poudarjajo, da je napredek v zadnjih letih tako hiter, da govorijo o 'življenjsko pomembnih spremembah' v naslednjih petih do desetih letih.

Raziskovalci, ki so sodelovali v oddaji BBC Today, poudarjajo, da se pogled na demenco hitro spreminja. Alzheimerjeva bolezen je dolgo veljala za neizogiben del staranja, danes pa jo znanstveniki obravnavajo kot bolezen, ki jo je mogoče zdraviti, upočasniti in potencialno preprečiti.

V Združenem kraljestvu z demenco živi skoraj milijon ljudi, večina z Alzheimerjevo boleznijo, število pa bo v prihodnjih letih še naraščalo. Do nedavnega so bile terapije usmerjene predvsem v lajšanje simptomov, ne pa v spreminjanje poteka bolezni.

Dr. Clare Durrant z Univerze v Edinburghu poudarja, da je v raziskovalni skupnosti prisotnega več optimizma kot kadarkoli prej. Po njenih besedah:

- Alzheimerjeva bolezen je bolezen, ne neizogibna usoda.

- Zgodovina medicine kaže, da se bolezni lahko zdravi ali pozdravi.

- Ni dokazov, da je Alzheimer 'del človeške narave', kot bi bil neizogiben pri visoki starosti.

BBC-jevi novinarji so obiskali Edinburgh Royal Infirmary, kjer so nevrokirurgi med operacijo tumorjev omogočili dostop do majhnih količin zdravega možganskega tkiva. To tkivo, ki bi sicer končalo v odpadku, je za raziskovalce izjemno dragoceno. Dr. Durrant ga opisuje kot 'popoln človeški možganski model v posodi', saj omogoča:

- opazovanje, kako toksične beljakovine (amiloid, tau) poškodujejo sinapse,

- testiranje, kako to poškodbo preprečiti ali ustaviti,

- razumevanje zgodnjih faz Alzheimerjeve bolezni na živem človeškem tkivu.

Tkivo mora v laboratorij prispeti v dveh urah, nato ga razrežejo na izjemno tanke rezine in ohranijo pri življenju s posebno opremo.

Dr. Durrant pravi, da je današnji napredek največji v njeni karieri in da verjame, da bo v svojem življenju videla resnično pomembne spremembe pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni.

Prihod zdravil lecanemab in donanemab, prvih terapij, ki upočasnjujejo napredovanje Alzheimerjeve bolezni, je prelomnica. Kdaj, če bodo, zdravila dostopna pri nas, se še ne ve. Ta zdravila ne zdravijo simptomov, temveč posegajo v sam potek bolezni in to je odprlo vrata:

- večjemu financiranju,

- več raziskovalcem,

- več sodelovanju farmacevtske industrije,

- hitrejšemu razvoju novih terapij.

Profesorica Tara SpiresJones poudarja, da se je tempo raziskav 'drastično pospešil'.

Kratkoročno lahko pričakujemo upočasnitev ali celo popolno zaustavitev napredovanja bolezni. Dolgoročno pa cilji obsegajo preprečevanje razvoja demence in morebitno popolno ozdravitev. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo prihodnje terapevtske strategije temeljile na kombinaciji večjega števila pristopov hkrati, ne zgolj na eni ciljno usmerjeni farmacevtski učinkovini.

To bi lahko pomenilo:

- preprečevanje nastanka toksičnih beljakovinskih agregatov,

- zaščito sinaptičnih povezav,

- spodbujanje regeneracije poškodovanih nevronskih mrež.

Profesorica Fiona Carragher z inštituta Alzheimer's Society poudarja, da smo "na pragu izjemnih prebojnih odkritij" ter da desetletja vloženega raziskovalnega dela zdaj končno obrodijo sadove. Raziskave na področju Alzheimerjeve bolezni so vstopile v novo, obetavno obdobje. Po letih dojemanja bolezni kot neizbežne in neozdravljive, znanstveniki danes utemeljeno verjamejo, da je mogoče:

- upočasniti njen potek,

- ustaviti njeno napredovanje,

- preprečiti njen nastanek,

- ter v daljši perspektivi morda celo doseči popolno ozdravitev.

Napredek je izjemen, stopnja optimizma pa je višja kot kadarkoli doslej, kar milijonom posameznikov po vsem svetu daje pomemben up.

Vir: Daily Mail