demence
Hrana za možgane: Živila za boljši spomin po 60. letu
S staranjem se lahko pojavijo naravne spremembe v spominu in koncentraciji. Mnogi po 60. letu opazijo težave s koncentracijo, spominom, pozabljanjem imen ali z iskanjem pravih besed. A strokovnjaki poudarjajo, da nam lahko pri tovrstnih izzivih pomaga prehrana.
Neverjetna moč živila, ki ščiti srce in možgane
Ingver, poznan že tisočletja, dokazano ščiti srce in ožilje s pozitivnim vplivom na holesterol in krvni tlak. Njegove sestavine lahko tudi zavirajo vnetje in oksidativni stres, kar lahko pripomore k ohranjanju zdravja možganov ter potencialno zmanjša tveganje za nekatere vrste raka. V tradicionalni uporabi je tudi kot afrodiziak.
V Sloveniji bodo kmalu dostopna nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen
V Sloveniji z demenco živi več kot 47.000 ljudi, z boleznijo pa je neposredno ali posredno povezanih več sto tisoč prebivalcev. Demenca je bolezen možganov, a hkrati družbeni izziv. Je lakmusov papir, ki meri zrelost družbe, da pomaga svojim šibkejšim članom, je poudarila prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Morda je 30 sekund vse, kar potrebujete!
Analiza koncepta mikroaktivnosti razkriva njene pomembne metabolične in fiziološke prednosti. Kratek, visokointenziven gib dokazano optimizira porabo energije, pospešuje metabolizem in ponuja učinkovit pristop k izboljšanju celostnega zdravja ter preprečevanju kroničnih obolenj.
Ali lahko zmanjšamo tveganje za demenco?
Določenih bolezni ne moremo v celoti preprečiti. Vsekakor pa lahko nanje vsaj delno vplivamo s spremembami v življenjskem slogu.
Je 10.000 korakov preveč? Preberite, zakaj jih potrebujete manj!
Nedavna raziskava v The Lancet Public Health Journal razbija mit o 10.000 dnevnih korakih, saj kaže, da je optimalno število okoli 7.000, kar zmanjšuje tveganja za demenco, bolezni srca in druge ter nudi bolj realističen in učinkovit cilj za javno zdravje.
Znaki ene najpogostejših oblik demence: Nikar jih ne prezrite!
Lewyjeva telesčna demenca je tretja najpogostejša oblika demence. Značilna je po simptomih, kot so nihanje zavesti, težave s komunikacijo, halucinacije in 'spontani parkinsonizem', ki vključuje počasnost gibov, okorelost in tresenje.
Znanstveniki so odkrili nov možen znak demence
Pogostejši je, kot si mislite.
Bi se lahko ključ za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni skrival v litiju?
Sedemletna raziskava z Univerze Harvard nakazuje na to, da bi pomanjkanje litija v možganih lahko igralo ključno vlogo pri Alzheimerjevi bolezni. Ugotovitve obetajo nove diagnostične metode in potencialna zdravljenja, čeprav so potrebne nadaljnje klinične raziskave pri ljudeh za potrditev učinkovitosti in varnosti.
Želite omejiti alkohol? Znanstveniki imajo preprost in učinkovit nasvet
Znanstveniki so odkrili izjemno učinkovito metodo za motiviranje ljudi k zmanjšanju uživanja alkohola.
Ali so vaši možgani v nevarnosti? Povezava med srčno boleznijo in demenco razkriva pomen zgodnjega ukrepanja
Najnovejša raziskava, predstavljena na znanstvenem kongresu Evropskega združenja za kardiologijo, prinaša zaskrbljujoče ugotovitve o povezavi med atrijsko fibrilacijo (AF), pogosto srčno aritmijo, in tveganjem za razvoj demence, še posebej pri mlajši populaciji.
Zgodnji znaki demence in kaj storiti. Opažate te spremembe?
Prepoznavanje znakov demence v zgodnji fazi je ključnega pomena za ohranjanje kakovosti življenja in pravočasno zdravljenje. Ta članek poudarja 16 najpogostejših simptomov, razdeljenih v tri kategorije: težave s spominom, težave pri vsakodnevnih aktivnostih ter spremembe v razpoloženju in vedenju. Raziskave kažejo, da se nekateri simptomi lahko pojavijo že dolgo pred diagnozo, zato je pomembno spremljati spremembe pri sebi in bližnjih. Zdrav življenjski slog, redni zdravniški pregledi in ohranjanje mentalne aktivnosti so ključnega pomena za zdravje možganov.
Tiha vnetja v telesu: kako jih prepoznati in zatreti, preden povzročijo bolezen
Vnetja so naravni obrambni mehanizem telesa. Ko pa postanejo kronična, jih pogosto niti ne opazimo – dokler ne povzročijo večjih zdravstvenih težav.
Študija o Alzheimerjevi bolezni nakazuje presenetljivo odkritje o ljudeh, ki so bolj družabni
Raziskovalna skupina je analizirala podatke pol milijona britanskih prebivalcev z namenom poglobljenega razumevanja korelacije med tveganjem za razvoj demence in socialnim angažiranjem. Kaj so ugotovili?
Dvobesedna fraza, ki lahko kaže na demenco in drugi znaki, na katere je potrebno paziti
Pogosta raba teh besed lahko predstavlja signal za resen kognitivni upad.
Pozabite na hojo: ta aktivnost bi lahko še bolj spodbujala možgane
Študija kaže, da je lahko ta aktivnost še boljša za naše možgane kot hoja.
Po 45. letu se lahko poveča tveganje za to skrito obliko vnetja
Vnetja so običajen del obrambnega mehanizma našega telesa, vse dokler ne postanejo kronična. Po 45. letu se tveganje za tako imenovano "tiho" ali "skrito" vnetje občutno poveča. Gre za stanje, pri katerem v telesu neprestano potekajo blagi vnetni procesi, brez očitnih simptomov.
Kako prehrana vpliva na zdravje vaših možganov (in kaj jesti za boljši spomin)
Možgani so najbolj zapleten organ v telesu in potrebujejo izjemno natančno podporo, da lahko optimalno delujejo. Hrana, ki jo zaužijete, neposredno vpliva na njihovo zgradbo, funkcijo in dolgoživost.
10 nasvetov za posameznike, ki delate z osebami z demenco
Življenje z demenco prinaša številne izzive, tako za osebo, ki jo doživlja, kot za njene svojce. Ključnega pomena je razumevanje, potrpežljivost in prilagojeno ravnanje. Vsekakor pa vse omenjeno nikakor ni lahko.
Zdravje možganov: lahko zmanjšamo tveganje za demenco in kako?
Skrb za možgane je ključna za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Naučite se, kako zmanjšati tveganje za demenco in izboljšati delovanje možganov. Dr. Grant svetuje o spremembah v življenjskem slogu, vključno z zdravo prehrano, zadostnim spancem, vadbo in druženjem. Odkrijte praktične nasvete za boljšo osredotočenost, spomin in splošno kognitivno funkcijo.
Možgani v formi: 7 navad ljudi z izjemnim kognitivnim zdravjem
Možgani so naš osrednji upravljavec – nadzorujejo misli, spomin, gibanje, čustva in še mnogo več. Kognitivno zdravje, ki zajema sposobnost jasnega razmišljanja, učenja in spomina, ni le stvar genetike, ampak predvsem rezultat vsakodnevnih navad. Kot piše Mayo Clinic, lahko z določenimi vedenji bistveno izboljšamo delovanje možganov in zmanjšamo tveganje za upad kognitivnih sposobnosti.
Vplivajo na srce, kožo in prebavo: zakaj jesti jagode vsak dan?
Strokovnjaki za prehrano so izpostavili nekaj najbolj znanih prednosti jagod. Jih tudi vi obožujete?
Kaj so halucinacije?
Ste vedeli, da so nekatere halucinacije celo normalne? Denimo tiste, ki nastanejo, ko zaspite ali se prebudite. Vse ostalo so vsekakor lahko znak resnejše bolezni, kot je shizofrenija ali demenca.
Marija Lucija Antolič: Kronične bolezni so postale epidemija'
Večina bolezni, ki skrajšujejo življenje in zmanjšujejo njegovo kakovost, se ne pojavi nenadoma, temveč se razvijajo desetletja v ozadju, ne da bi jih pravočasno opazili. Srčno-žilne bolezni, presnovne motnje, rak in demenca so pogosto posledica dolgoročnih življenjskih navad, na katere bi lahko vplivali že veliko prej. Kljub številnim znanstvenim dokazom o pomenu preventive še vedno čakamo na prvi alarm, preden se odločimo za spremembe. Zakaj je preventiva tako pogosto spregledana in kako lahko spremenimo ta miselni vzorec? Pogovarjala sem se z Marijo Lucijo Antolič, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, ki v in pri svojem delu glavni poudarek daje dolgoživosti in preventivi, ki je ključnega pomena.
Je to lahko prvi znak demence?
Bi lahko po hoji prepoznali kognitivni upad, navsezadnje pa tudi demenco? Healthline poroča, da je približno 60 % udeležencev študije, ki so pokazali nepravilnosti v hoji, imelo nepravilnosti v možganskih valovih, za katere so raziskovalci dejali, da bi lahko signalizirale zgodnje zmanjšanje delovanja možganov. Poglejmo si še, kaj je pokazala študija.
Bi nam lahko zelenjava pomagala preprečevati demenco?
Pojeste dovolj zelenjave (in sadja)? Koliko zelenjave dnevno pravzaprav potrebujemo? Poglejmo si natančno količino zelenjave, ki bi jo bojda morali zaužiti vsak dan, da bi preprečili demenco.
Pomembnost redne telesne aktivnosti pri preprečevanju bolezni v starosti
Starost prinaša številne fiziološke spremembe, med katerimi so upad mišične mase, zmanjšanje kostne gostote, slabša gibljivost sklepov in povečano tveganje za kronične bolezni. Vendar staranje samo po sebi ni izgovor za pasivnost. Redna telesna aktivnost je eden najmočnejših dejavnikov, ki lahko upočasni proces staranja, izboljša kakovost življenja in prepreči razvoj številnih bolezni.
6 načinov, kako skrbeti za zdravje svojih možganov v 20. in 30. letih
Je demenca vedno posledica staranja? Bi jo morali nehati dojemati kot 'normalen' del staranja? Vsekakor. Demenca ni normalen del staranja, strokovnjaki pa menijo, da bi lahko vsaj 40 procentov demence preprečili ali pa jo vsaj za nekaj let odložili. Vse s spremembo določenih navad, ki nam krojijo življenje.
Zakaj se zdi, da je Alzheimerjeva bolezen pogostejša pri ženskah?
Bi lahko menopavza pojasnila, zakaj je Alzheimerjeva bolezen pogostejša pri ženskah?
Vam grozi demenca?
Znanstveniki so razkrili 11 dejavnikov tveganja, ki naj bi povečala naše tveganje za demenco. Med največjimi dejavniki tveganja so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in ... samo življenje.
