duševne motnje
Kako je pandemija vplivala na kronične nenalezljive bolezni in dejavnike tveganja?
Pandemija je vplivala na vse dele našega življenja, pomemben vpliv pa ima tudi na dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
Nevarnosti TikTok (samo)diagnoz
TikTok velja za neverjetno priljubljeno družbeno omrežje generacije Z, a tako kot vse ostale stvari ima tudi ta svojo temno plat. Če ga uporabljate tudi sami, ste verjetno že slišali za trend samodiagnoz, predvsem s področja duševnih motenj. Preverite, kako to izgleda in zakaj je lahko nevarno.
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
Duševne motnje ne bi smele biti predmet norčevanja
Si tudi ti že opazil, da se v pogovorih nekateri vse prevečkrat norčujejo iz duševnih motenj?
Spalna paraliza – pogosta motnja ali težava?
Motnje spanja so zaradi stresa in ostalih stvari, ki jih povezujemo z dobo, v kateri živimo, vse pogostejše. Med mladimi odraslimi osebami je po poročanju portala Adiva zelo pogosta tudi spalna paraliza.
Nezdravljena psoriaza – tleči plamen v telesu
Psoriaza oziroma luskavica je danes bolezen, s katero je mogoče kakovostno živeti, vendar pa je še vedno zelo stigmatizirana, zato jo bolniki pogosto skrivajo in ne poiščejo zdravstvene oskrbe. ''Ker pri nezdravljeni psoriazi v telesu lahko tlijo različne druge težave in ker danes lahko učinkovito pomagamo tudi bolnikom s hujšimi oblikami te bolezni, vsem toplo svetujem pravočasen obisk pri zdravniku,'' je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom psoriaze, ki ga obeležujemo 29. oktobra, poudaril dermatolog prof. dr. Tomaž Lunder z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Ste že slišali za Cushingov sindrom?
Sindrom, ki povzroča prekomerno izločanje kortizola, je zapletena endokrina motnja s številnimi simptomi. Pri zdravljenju je potreben multidisciplinarni pristop.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
Stanje, ki ima lahko resne zdravstvene posledice
Dolgotrajni stres, ki ga imenujemo tudi kronični stres, je dolgoročen fiziološki odziv, ki ima lahko resne zdravstvene posledice, če se ne zdravi pravočasno in ustrezno. Vpliv dolgotrajnega stresa lahko vključuje tako fizično kot duševno zdravstveno stanje, navadno pa zajema oboje.
Kaj je radikalno sprejemanje?
Radikalno sprejemanje temelji na predpostavki, da trpljenje ne izhaja neposredno iz bolečine, temveč iz navezanosti na njo. Korenine segajo v budizem in v psihološko paradigmo Carla Rogersa, ki je trdil, da je sprejemanje prvi korak, ki vodi k spremembam.
11 simptomov anksioznih motenj
Anksioznost je običajen odziv na težje življenjske dogodke, ki nas premaknejo iz ustaljenega ritma in jih doživljamo kot bolj stresne. To je navadno menjava službe, prekinitev partnerskega odnosa, selitev, finančne težave, medosebni konflikti, težave z družino. Ko težje obdobje mine, težave navadno izzvenijo.
Najpogostejši razlogi za nastanek različnih vrst raka
Rak se nanaša na katero koli izmed številnih bolezni, za katere je značilen razvoj nenormalnih celic, ki se nenadzorovano delijo in imajo sposobnost infiltracije in uničenja normalnega telesnega tkiva. Rak se pogosto lahko širi po vsem telesu.
Prim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med.: Gre za to, da je v integrativni medicini izjemen potencial
Zagotovo ste že slišali za alternativno medicino, manj verjetno pa je, da poznate tudi integrativno in komplementarno medicino. V poplavi informacij – preverjenih, pa tudi tistih nepreverjenih – nas je zanimalo, katere metode in oblike komplementarnega zdravljenja so sploh preverjene in znanstveno potrjene ter katere ne, navsezadnje pa, kako je to področje urejeno pri nas. Govorili smo s prim. prof. dr. Zmago Turkom, dr. med. revmatologije in akupunkturologom, ki velja za začetnika in enega največjih zagovornikov komplementarne medicine pri nas.
Miti o duševnem zdravju, ki so nevarni
Pogosto na internetu in v vsakdanjem pogovoru naletimo na številne mite v zvezi z duševnim zdravjem. Četudi so določeni miti izrečeni 'mimogrede', so številni lahko zelo nevarni. Poglejmo si pet najpogostejših.
Vse, kar morate vedeti o ajurvedi
Ajurvedska medicina (na kratko ajurveda) je eden najstarejših celostnih in celovitih sistemov zdravljenja na svetu. Nastala naj bi že pred več kot 3000 leti v Indiji.
Veste, kaj je somnifobija?
Takšnih in drugačnih motenj, ki so povezane s spanjem, je kar nekaj, mednje pa lahko umestimo tudi somnifobijo, pri kateri gre za tesnobo in strah ob misli na odhod v posteljo. Ta fobija je znana tudi kot hipnofobija, klinofobija, spalna tesnoba ali preprosto strah pred spanjem.
Kleptomanija se običajno začne v obdobju pubertete
Ste bili v trgovini že kdaj priča osebi, ki je med policami skrivaj kradla? Čeprav krajo pogosto povezujemo z osebami, ki si stvari finančno ne morejo privoščiti, pa je v nekaterih primerih kraja lahko tudi del posebne motnje, ki ji pravimo kleptomanija. Takšna oseba ne more obvladati želje po kraji predmetov, ki jih ne potrebuje. V tem primeru torej ne gre za potrebo, ampak za prisilo.
Lahko prehrana vpliva na spopadanje s stresom?
Danes je stres na žalost neizogiben. Toda ali nam lahko spreminjanje življenjskih navad in določene prilagoditve prehrane omogočijo lažje spopadanje s pritiskom? Odgovor naj bi bil pritrdilen.
Gaja Ribič: Pomoči je v teh časih premalo
Gaja Ribič je 23-letna študentka zdravstvene nege, ki jo večina mladih in malo manj mladih pozna z družbenih omrežij, saj objavlja iskrene, lepe in malo manj lepe trenutke svojega vsakdanjika. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako najde čas zase, kakšne so prednosti in slabosti zgodnjega starševstva in predvsem o tem, kakšen nasvet bi danes dala mlajši sebi.
Vse, kar morate vedeti o shizofreniji
Ob izrazu shizofrenija si marsikdo zmotno predstavlja osebo, ki ima 'razcepljeno' osebnost oziroma disociativno motnjo identitete. A pozor – gre za napačno prepričanje, saj sta shizofrenija in razcepljena osebnosti dve različni duševni motnji. Pri shizofreniji gre predvsem za izgubo stika s resničnostjo, ki jo največkrat spremljajo prisluhi, prividi in druge spremembe v vedenju in čustvovanju. Po zadnjih podatkih ima v Sloveniji shizofrenijo okoli 20.000 ljudi.
Imposterjev sindrom ali fenomen prevaranta
Imposterjev sindrom je znan tudi kot sindrom prevaranta. Posameznik je v tem primeru prepričan, da njegova običajno visoka izobrazba, akademski dosežki in uspehi niso vredni veliko in da v resnici sploh ni tako kompetenten, kot ga dojemajo drugi. »Kot bi mi na rami vseskozi sedel zlobni duh in mi vzbujal misli, da nisem dovolj dober,« pravi ena od oseb, ki trpi za tem sindromom. Gre za pogosto izkušnjo, ki se dogaja zlasti inteligentnim, nadarjenim in uspešnim.
Vse, kar morate vedeti o bipolarni motnji
Bipolarna motnja je duševna bolezen, ki jo zaznamujejo skrajni premiki v razpoloženju. Simptomi lahko vključujejo zelo čustveno povišano razpoloženje, imenovano manija. Vključujejo lahko tudi epizode depresije. Bipolarna motnja je znana tudi kot bipolarna bolezen ali manična depresija.
8 znakov, da doživljate notranji zlom
Ne glede na to, ali je govora o travmatični izkušnji, močnem šoku ali pa zgolj splošni apatiji, je pomembno, da v takšnih situacijah poiščemo ustrezno pomoč. Iskanje pomoči ni sramotno, temveč junaško!
8 mitov o paničnih napadih
Pospešeno dihanje, razbijanje srca, občutek neobvladljivosti in izgube kontrole nad seboj, v nekaterih primerih tudi tunelski vid, so le nekatere od značilnosti paničnih napadov. Ti so za zunanjega opazovalca in tudi tistega, ki jih doživlja, izjemno dramatični in siloviti, a niso življenjsko ogrožajoči. Na srečo se jih da precej učinkovito zdraviti in tako ponovno prevzeti kontrolo nad življenjem.
Živčni zlom: Kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati?
Besedno zvezo 'živčni zlom' velikokrat v vsakodnevnem pogovoru slišimo kot nekakšno frazo. Kaj dejansko je živčni zlom, kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati, ko postanejo vsakodnevni izzivi prezahtevni?
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
Kakšno je življenje z visoko funkcionalno depresijo?
Posameznik, ki se bori z visoko funkcionalno depresijo, doživlja veliko simptomov velike depresije, vendar so ti nekoliko manj izraziti. To osebi omogoča, da v veliki meri normalno opravlja vsakodnevne obveznosti, hodi v službo, študira, skrbi za družino in ima normalne socialne stike. Navzven lahko deluje brez posebnosti, se pa bori v svoji notranjosti.
Na kakšen način sta povezani duševnost in hrana?
Mnogo ljudi se v trenutkih slabosti, žalovanja ali nezadovoljstva zateka k hrani. Na drugi strani pa so tisti, ki se v takšnih trenutkih hrani izogibajo. Ne ena ne druga skrajnost nista zdravi za naše fizično in duševno zdravje. Več o tem nam je v intervjuju razkrila socialna pedagoginja, geštalt izkustvena družinska terapevtka in psihoterapevtka Tina Korošec.
Takšni posamezniki so nenehno sumničavi in izrazito nezaupljivi
»Kako si paranoična!« »Ne poznam bolj paranoične osebe, kot je ona.« Omenjanje paranoje se je iz psihiatrične stroke preneslo tudi na ulice in postalo del izražanja laične javnosti. Z besedo paranoja oz. preganjavica običajno izražamo sume, da se v ozadju dogaja nekaj, kar ima vpliv tudi na nas. Stroka opisuje paranoidno osebnostno motnjo kot stanje nenavadnega ali ekscentričnega načina razmišljanja. Takšni posamezniki so nenehno sumničavi in izrazito nezaupljivi, tudi če nimajo čisto nobenega razloga za to.
Že poznate obsesivno-kompulzivno motnjo?
Obsesivno-kompulzivno motnjo zaznamujejo obsesije in kompulzivna dejanja. Pomembno je vedeti, da se razlikuje od obsesivno-kompulzivne osebnostne motnje, pri čemer je ime slednje nekoliko neposrečeno, saj je ne zaznamujejo ne obsesije ne kompulzivna dejanja.
