duševno zdravje in čustva
Irena Kahne: To se pogosto zgodi, ko se počutimo pripravljeni na spremembo
Za odločitvijo za delo na sebi stojijo marsikateri razlogi, slednji pa običajno niso posledica najbolj prijetnih življenjskih izkušenj. Tisti, ki jim je besedna zveza osebna rast znana, bodo verjetno seznanjeni z izrazi, kot so hipnoza, regresoterapija, meditacija in navsezadnje RTT terapija. O vsem tem, o uravnavanju čustev, razliki med analiziranjem in čutenjem le-teh, o dobrih in slabih vzorcih, ki jih je v tem življenju potrebno nasloviti, sem se pogovarjala z Ireno Kahne.
Kaj je lažni spomin in zakaj pride do njega?
Pri spominjanju dogodkov iz naše preteklosti se lahko zgodi, da situacije in ljudi vidimo nekoliko drugače, kot so dejansko bile. Kaj so lažni spomini in zakaj pride do njih? Poglejmo si, kaj moramo vedeti.
Formula karizme: kaj je in kako jo razviti?
Karizma je zmožnost pritegniti, očarati, navdihniti in zavedno ali ne vplivati na ljudi okoli sebe. Običajno z lahkoto prepoznamo, kdaj je nekdo karizmatičen, veliko težje pa je določiti, kakšne lastnosti ima nekdo, ki s svojo pojavo pritegne vso pozornost. Večina ljudi je prepričanih, da se s karizmo pač moraš roditi, kar pa ni čisto res. Vsakdo se lahko nauči karizme s pravim razumevanjem medčloveških odnosov.
Tako čustva vplivajo na naš izbor hrane
Prehranjevanje je naša osnovna potreba, saj je pomembno, da naše telo dobi vsa hranila, ki jih potrebujemo za svoje optimalno delovanje. A priznajmo si, da mnogokrat ne jemo tako preudarno in premišljeno, ampak nas lahko pri izbiri, kaj in kako bomo jedli, vodijo tudi čustva. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
Kako čustva vplivajo na prebavo?
Naša čustva niso brez pomena, ampak imajo velik vpliv na naše misli in vedenje kot tudi na naše telo. Kadar koli doživljamo močnejša čustva, jih lahko občutimo tudi fizično, pa naj si bo to v hitrejšem dihanju, grizenju nohtov, kriljenju z rokami, skrčenosti, begu in še in še. Prav tako radi rečemo, da je nekdo občutil metuljčke v trebuhu, pa tudi začutimo nelagodje, ko smo živčni in zaskrbljeni. In kako se vse to odraža na naši prebavi? Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju.
Gabor Maté: 'Travma ni tisto, kar se ti zgodi'
Vedno več zdravnikov in ostalih strokovnjakov v zdravstvenih krogih poudarja povezavo duševnega in telesnega zdravja, pa tudi pomen vpliva travme iz otroštva in normalnega razvoja v tem obdobju. Gabor Maté je zdravnik, pisatelj in kot ga imenujejo mnogi danes: guru za samopomoč. Širši javnosti je bil predstavljen pred mesecem, ko se je na spletu pojavil s princem Harryjem.
Živila, ki so močni zavezniki v boju proti sladkorni bolezni, debelosti, depresiji in Alzheimerjevi bolezni
Verjetno ste že slišali za povezavo med črevesjem in možgani. Dokazano je, da to, kar jemo, neposredno vpliva na naše možgane in navsezadnje vpliva tudi na naše zdravje in razpoloženje.
10 stvari, ki jih lahko že danes naredite za svoje zdravje
Z razlogom pravijo, da se kot mladi ne zavedamo določenih stvari, posebej tistih, ki vplivajo na naše zdravje v kasnejših zrelejših letih. Kaj lahko že danes naredimo za svoje zdravje, da bomo sami sebi kasneje hvaležni?
11 stvari, ki jih lahko naredite, ko niste v dobrem obdobju
V življenju obstaja kontrast med srečo in lahko rečemo: slabim obdobjem. Gibljemo se med enim in drugim ekstremom, večino časa pa preživimo nekje v sivi sredini. Slabi dnevi pridejo in grejo tako kot tudi dobri. Pomembno je, da se naučimo sprejemati oboje.
Kaj je stoična osebnost?
Gre za vrsto temperamenta, za katerega je značilna umirjenost, odpornost in notranja moč ob kakršni koli stiski ali izzivu. Takšne osebe niso posebej čustvene, ne izražajo širokega razpona čustev in svoje občutke pogosto skrivajo. Verjamejo namreč, da lahko pretirano samorazkrivanje in samoizražanje vodita do neracionalnih ali prenagljenih odločitev. V nadaljevanju preverite lastnosti teh oseb in kaj so njihove prednosti ter šibkosti.
4 glavni odzivi na travmo, strah ali stres
V davni preteklosti je bilo za naše prednike zelo koristno, da so se hitro odzvali na nevarne plenilce in pobegnili z odzivom 'boj ali beg'. V sodobni družbi je danes telesnih groženj sicer manj, pa vendar so isti evolucijski odzivi še vedno globoko zasidrani v naših telesih.
Kaj je kognitivno vedenjska terapija (KVT)?
Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je oblika psihoterapevtskega zdravljenja in pomaga prepoznati ter spremeniti omejujoče ali moteče miselne vzorce, ki negativno vplivajo na vedenje in čustva. Pristop se je izkazal za učinkovit pri številnih težavah, vključno z depresijo, tesnobnimi motnjami, težavami z uživanjem alkohola in drog, zakonskimi težavami, motnjami hranjenja ... Številne raziskave kažejo, da ta vrsta terapije vodi do pomembnega izboljšanja delovanja in kakovosti življenja nasploh.
Odvisniška osebnost: mit ali resnica?
Odvisniška osebnost je hipotetično niz osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za odvisnost. Čeprav je izraz precej priljubljen, je sam koncept sporen in manjka doslednih dokazov, ki bi podpirali obstoj tovrstne osebnosti. Strokovnjaki, ki raziskujejo področje odvisnosti, so mnenja, da ne obstaja jasno definirana odvisniška osebnost in da je to bolj kot ne konstrukt, ki spodbuja stigmatizacijo in marginalizacijo. Obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj odvisnosti.
Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Kaj povzroča 'negativno energijo' in kako jo prepoznati?
Morda energije ne vidimo, vsekakor pa vsi poznamo pozitivne ali negativne občutke. Nikakor energije ne moremo meriti s prostim očesom, znamo pa jo prepoznati. Lahko prihaja od negativnih ljudi, iz okolice ali celo in predvsem iz naše psihe. 'Negativna energija' nas lahko popolnoma izčrpa, psihično in fizično. Zato je pomembno, da se naučimo ravnati z njo.
Znanost o sočutju: lahko dobrota in sočutje dejansko pozitivno vplivata na zdravje?
Prijaznost in sočutje se pogosto pojmujeta kot dobri sredstvi za blaženje stresa, poudarja pa se tudi njun pozitiven vpliv na medsebojne odnose in zdravje. Več znanstvenih študij je potrdilo blagodejne učinke sočutja, ki naj bi izboljšalo razpoloženje, povečalo altruistične občutke pri ljudeh in spodbujalo povezanost z drugimi.
6 znakov, da ste 'stara duša'
Enostavne definicije, kaj je stara duša, ni, spodaj pa boste vseeno našli nekaj najbolj prepoznavnih lastnosti ljudi, ki naj bi to bili.
To naj bi bile lastnosti ljudi, ki imajo dobro psihično zdravje
Določene kombinacije osebnostnih lastnosti so lahko povezane z boljšim osebnim počutjem. Se sprašujete, katere so te lastnosti?
Preprosti načini, s katerimi lahko poskrbimo za svoje duševno zdravje
Živimo v času, v katerem smo iz najrazličnejših strani obdani z nešteto informacijami. Različni duhovni, fitnes in drugačni guruji nam vsak iz svoje strani podajajo nasvete in pravila za dobro življenje, kaj kmalu pa se zaradi nakopičenega znanja lahko izgubimo.
Temna empatija – tanka meja med ravnovesjem in patologijo
Empatija pomeni iskati odmeve druge osebe v sebi, pravi misel Mohsina Hamida. Nedvomno gre za pozitivno lastnost, ki nam omogoča, da se povežemo z drugimi, pa tudi prepoznamo, razumemo in delimo široko paleto čustev in občutkov. Toda kaj se zgodi, ko empatija doseže skrajne ravni in postane nezdrava?
Ste že slišali za moč hvaležnosti?
Vsak od nas ima svojo zgodbo, ki je edinstvena, unikatna in posebna. Definirajo nas morda na videz povsem podobne, a hkrati različne izkušnje, vzorci in okolje, iz katerega izhajamo. Mnogi med nami tako večino svojih dni ne vidijo smisla v izzivih, s katerimi se soočajo, velikokrat se tudi osredotočamo na vse tisto slabo, kar je za nami, ob nas in pred nami, le malokrat pa pomislimo na vse tisto, kar imamo. Predvsem ob sebi.
Ste introvert ali ekstrovert? Mogoče kaj drugega?
Ljudje se večkrat sprašujemo, kdo pravzaprav smo in kam sodimo. Vsak od nas se ponaša z določenimi lastnostmi, ki tako ali drugače lahko vplivajo na naša življenja. Med bolj poznanimi tipi osebnosti največkrat navajamo introverte ali ekstroverte, medtem ko je redko kdo le eno ali drugo.
Interpersonalni konflikti: tipi, primeri in rešitve
Interpersonalni ali z drugo besedo medosebni konflikt se zgodi, ko med dvema ali več osebami pride do nestrinjanja. Nesoglasja se v večini primerov nanašajo na razlike v ciljih, vrednotah, stališčih in željah. Pojavljajo se v vseh okoljih, kjer so vpleteni ljudje: doma, v službi in šoli. Brez konfliktov v življenju ne gre, saj smo si ljudje med seboj različni, a na srečo obstaja več načinov, kako jih učinkovito presegati.
Psevdobulbarni afekt: nenadzorovani napadi smeha ali joka
Psevdobulbarni afekt je nevrološko stanje, ki povzroča izrazite izbruhe nenadzorovanega smeha ali joka tudi v najbolj neprimernih trenutkih. Poznamo ga sicer tudi pod drugimi imeni, vključno s čustveno labilnostjo, patološkim smehom in jokom ter čustveno inkontinenco. Kot zanimivost – to motnjo naj bi odlično odigral glavni lik filma Joker, ki ga je upodobil Joaquin Phoenix.
Kaj je čustvena praznina?
Ne čutim ničesar; ne veselja, ne žalosti, še jeze ne. Kot da bi bil v sebi prazen in občutek je neznosen, so pogosta pričevanja oseb, ki izkušajo čustveno praznino. Gre za stanje otopelosti, v katerem ne izražamo čustev in imamo občutek, da ne čutimo ničesar. V nadaljevanju preverite, zakaj do tega pride, kako takšno stanje preprečiti in tudi kako se z njim spoprijeti.
Britanska kraljeva družina in njeno spopadanje s stigmo duševnega zdravja
Danes se o duševnem zdravju, na srečo, govori veliko več kot prej, prav tako pa o pomembnosti izražanja čustev in ne označevanju le-teh s 'slabimi' ali 'dobrimi'. Čustva in občutja zgolj so. Niso ne slaba ne dobra, vsekakor pa obstaja ves repertoar – od izjemno prijetnih do skrajno neprijetnih.
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Zakaj je pomembno, da ne verjamemo vsemu, kar govori naš um?
Ste tudi vi med tistimi, ki velikokrat preprosto ne morejo izklopiti takšnih in drugačnih misli? Se tudi vi (pre)večkrat počutite, kot da ste nenehno v svoji glavi, izgubljeni v svojih mislih in celo večkrat odtavate in sploh niste prisotni v trenutku?
Kdaj ne bi smeli prezreti svoje nenehne 'razdražljivosti'?
Se vam zdi, da se vaše 'slabo razpoloženje' nikakor ne konča, ne glede na to, kaj se dogaja, kaj se vam zgodi ali pa kaj doživljate?
