izogibanje

5 nasvetov za boljše razstrupljanje

Razstrupljanje je eden od procesov, ki ves čas potekajo v našem telesu. Nič posebnega nam ni treba storiti, da bi se to dogajalo. Lahko pa z bolj zdravim življenjskim stilom poskrbimo, da bolj optimalno potekajo vsi procesi v našem telesu. In med njimi tudi odvajanje strupov.

Vse, kar morate vedeti o botoksu

Ko je govora o kakršnih koli estetskih posegih, imamo ljudje mnogokrat napačne predstave. S Katarino Živec, dr. med., specialistko plastične kirurgije, smo se zato tokrat pogovarjali o botoksu.

Ste že slišali za 'naučeno nemoč'?

Pri naučeni nemoči gre za prepričanje, da ni nič v naših rokah, da svet obvladuje nas in ne mi njega in da ne moremo ničesar spremeniti, da bi nam bilo bolje. V tem primeru ponotranjimo vlogo žrtve in pasivnega opazovalca in se vedno znova sklicujemo na to, da »smo rojeni pod nesrečno zvezdo in da tako pač hoče usoda«. Naučena nemoč vpliva na duševno zdravje, odnose in številna druga področja življenja.

3 zdrave navade, ki lahko vplivajo na vaše zdravje

Skrb za zdravje je ena najpomembnejših odgovornosti vsakega posameznika. Z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje redno gibanje, uravnoteženo prehrano in zagotovo tudi izogibanje stresnim okoliščinam, lahko sami pripomoremo, da ohranjamo svoje zdravje. Kaj pa lahko storimo, ko potrebujemo zdravniško pomoč?

8 mitov o paničnih napadih

Pospešeno dihanje, razbijanje srca, občutek neobvladljivosti in izgube kontrole nad seboj, v nekaterih primerih tudi tunelski vid, so le nekatere od značilnosti paničnih napadov. Ti so za zunanjega opazovalca in tudi tistega, ki jih doživlja, izjemno dramatični in siloviti, a niso življenjsko ogrožajoči. Na srečo se jih da precej učinkovito zdraviti in tako ponovno prevzeti kontrolo nad življenjem.

Živčni zlom: Kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati?

Besedno zvezo 'živčni zlom' velikokrat v vsakodnevnem pogovoru slišimo kot nekakšno frazo. Kaj dejansko je živčni zlom, kako ga prepoznati, kateri so sprožilci in kako ukrepati, ko postanejo vsakodnevni izzivi prezahtevni?

Kaj je Aspergerjev sindrom?

Aspergerjev sindrom je razvojna motnja, ki sodi v skupino motenj avtističnega spektra. Posamezniki kažejo primanjkljaje na področju socialne interakcije, komunikacije ter imajo zelo omejen izbor vedenja in interesov. Od drugih tipov avtizma se loči predvsem po ohranjenih kognitivnih in jezikovnih sposobnostih. Strokovnjaki menijo, da pri Aspergerjevem sindromu ne moremo govoriti o motnji, pač pa o vseživljenjskem stanju.

Ob svetovnem dnevu srca poziv k zdravemu življenjskemu slogu

Današnji svetovni dan srca pod geslom Prepreči spodbuja k zdravemu življenjskem slogu, ki zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. K temu spodbujajo tudi aktivnosti Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, sami pa moramo sprejeti odločitve in se odpraviti po poti do zdravja in zdravega srca.

Težave z vraščenimi dlakami

8 živil, dobrih za zdravje moških

Hrana je vir energije. Z izbranim načinom prehranjevanja in živili lahko vplivamo na naše zdravje, počutje in količino energije. Čedalje več je na tržišču industrijsko predelane hrane, ki ji primanjkuje prehranskih vrednot vitaminov in mineralov. Posledično se pojavijo mnoge zdravstvene težave, slabo počutje in utrujenost. Zato bomo tokrat malo več besed namenili hrani, ki je primerna za krepitev zdravja in telesa moških.

Kako čustva vplivajo na naše vedenje?

Čustva vplivajo na to, kako dojemamo življenje, kako živimo in, navsezadnje, kako komuniciramo z drugimi. Poznamo različne vrste čustev, ki jih v grobem ne bi smeli deliti na negativna ali pozitivna, temveč na osnovna in bolj kompleksna.

8 nenavadnih simptomov stresa in tesnobe

Ko govorimo o tesnobi, nam običajno pridejo na misel tisti najbolj pogosti znaki in simptomi, ki vključujejo nerazložljiv strah in skrbi, vznemirjenje, izogibanje določenim situacijam ali krajem, tresenje, znojenje, vrtoglavico ter ostale čustvene, telesne in kognitivne pojave.

Žrtve samozaničevanja in občutki manjvrednosti

Življenje nam na poti postavlja nešteto ovir, izzivov in preizkušenj, a nobena ni tako velika kot tiste, ki si jih ustvarjamo sami. Samosabotaža se zgodi, ko se logični, zavestni um ne zmore ustrezno soočiti s podzavestjo. Slednja predstavlja tisti kritični notranji glas, ki nas zadržuje na mestu in otežuje naša prizadevanja. To vključuje vsa vedenja ali misli, ki nas oddaljujejo od tistega, kar si v življenju najbolj želimo. »Nisi dovolj dobra/sposobna/pametna/privlačna.« »Tega ne boš nikoli dosegel.« »To je prevelik zalogaj zate.« Se tudi sami kdaj zalotite, kako vam vztrajno prigovarja tihi glasek?

Zakaj sabotiramo ljubezen?

Paradoksalno je, da prav toliko, kolikor si ljubezni želimo in po njej hrepenimo, se je lahko tudi bojimo. In velikokrat je prav strah odgovor na vprašanje, zakaj ne najdemo partnerja, zakaj odnosi ne uspevajo in zakaj toliko parov ostaja neporočenih. A svoj najhujši strah običajno še bolj poglobimo z izogibanjem in drugimi nezavednimi vzorci, ki kar kličejo po tem, da ostajamo neizpolnjeni v svojih največjih čustvenih potrebah; po razumljenosti, slišanosti, varnosti in ljubljenosti.

7 zlatih pravil konstruktivnega prepiranja

Bodimo iskreni – tudi ko vstopimo v zvezo z nekom, ki se nam zdi pravi princ na belem konju ali sorodna duša, ki smo jo čakali vse življenje, se bomo še vedno prepirali Morda ne čisto na začetku, ko se še cedita med in mleko, sčasoma pa zagotovo. Dlje časa ko smo z nekom v zvezi, več stvari nas začne pri njem motiti. Prepiramo se zaradi banalnosti, kot so dvignjene straniščne deske, razmetano perilo, kdo bo peljal ljubljenčka na sprehod, pa tudi zaradi težjih tem, ki pridejo skupaj z družinskimi razprtijami, razkorakih v vrednotah in življenjskih željah. Življenje naše odnose vedno preizkuša z različnimi izzivi, način soočanja s težavami in pogled na nesoglasja pa sta tista, ki določata, ali bo naša zveza obstala. Najbolj srečni pari so tisti, ki težav ne pometajo pod preprogo in se ne bojijo konfliktov, temveč jih uporabijo sebi v prid.

Kaj je nalezljiva bolezen leptospiroza, katere porast opažamo tudi pri nas?

Leptospiroza je zoonoza, nalezljiva bolezen, razširjena po vsem svetu. Pojavlja se kot febrilno obolenje, povzroča lahko težke pljučnice in nevrološke motnje ter okvare jeter in ledvic. Običajno se kaže kot kratkotrajna bolezen, s povišano telesno temperaturo, bolj redko pa kot Weilova bolezen, ko pride do težje poškodbe jeter, ledvic in drugih organov. V določenih primerih torej leptospiroza lahko privede do smrtnega izida.

Oblike perfekcionizma: Ko je le popolno dovolj dobro

"Če sem videti popolno in vse naredim popolno, se lahko izognem ali zmanjšam boleče občutke sramu, sodbe ali krivde," pravi eno od razmišljanj, povezanih s perfekcionizmom, ki je v težjih oblikah samodestruktiven in zasvajajoč sistem prepričanj. Izkazalo pa se je, da perfekcionizem ni nujno usmerjen le navznoter, ampak tudi navzven, v nekaterih primerih naj bi bil celo pogojen z zunanjim pritiskom.

Vzrok spontanim splavom, prezgodnjim porodom in med drugim celo smrti ploda v maternici

Nepravilna maternica ali maternična pregrada je lahko v nekaterih primerih vzrok za ponavljajoče se spontane splave, prezgodnje porode, zaplete ob porodu in redkeje tudi bolečine pri spolnih odnosih.

5 napak, ki jih delamo, ko se spopademo z bolečino

Bolečina je znak, s katerim nam telo nakazuje, da je nekaj narobe. Vsi smo se že kdaj spopadli s kakšno obliko bolečine, a tista najbolj zahtevna je vsekakor kronična bolečina, ki ne preneha in ne preneha. Takrat imamo pogosto občutek, da bi najraje bolečino kar prespali v postelji, a v resnici se s kronično bolečino pogosto spopademo povsem napačno. Tu je nekaj napak, ki jih delamo.

Znaki, da partnerski odnos umira

Partnerski odnos je nekaj fluidnega. So trenutki, ko se cedita med in mleko in je vse ena sama harmonija čutenj. So pa tudi obdobja neizmernih razočaranj, težjih konfliktov in brezupnih misli: ’Ali je to res to, kar si zaslužim?’ Vzponi in padci, zatišja in strasti – vsak odnos je izziv in v vsakega moramo dati celega sebe, če si želimo, da ta tudi uspe.

Ali se res lahko znebimo hiperpigmentacije?

Če podrobno pogledate svojo kožo, boste na njen verjetno opazili majhna območja svetlejšega in temnejšega obarvanja. Je že res, da so pegice ljubke, vendar tokrat ne govorimo o njih, ampak o večjih, obarvanih madežih, ki so praviloma prisotni na izpostavljenih in vidnih delih telesa – na obrazu, vratu, dekolteju in hrbtiščih rok. Temni neenakomerno obarvani madeži lahko za posameznika predstavljajo veliko psihično obremenitev in vplivajo na samozavest. Govorimo o hiperpigmentaciji in najverjetneje se v tem opisu najde marsikdo, saj se v kozmetične salone in dermatološke ter estetske ambulante ogromno ljudi obrača po pomoč z namenom po odstranitvi le-teh. Kljub razpoložljivosti mnogih načinov tretiranja in zdravljenja, pojav hiperpigmentacije še naprej predstavlja izzive pri obravnavi.

Stiskajoča bolečina v mečih? Preverite, kako toge so vaše žile

Se spopadate s stiskajočimi bolečinami v mišicah meč med hojo? Vse težje prehodite tudi kratko razdaljo? Potem se morda spopadate s periferno arterijsko boleznijo, ki največkrat prizadene arterije spodnjih udov in se najpogosteje pojavi pri sladkornih bolnikih. Preverite, kako si pomagati.

Kako preprečiti zgago in napihnjenost?

Praznični dnevi bi morali predstavljati prijetno popestritev. Toda marsikdo si jih žal zapomni po prebavnih težavah, ki jim sledijo. Prehransko strokovnjakinjo Mojco Cepuš smo povprašali, kako praznovati, ne da bi nas kasneje mučila zgaga ali bi se počutili napihnjeni. Nasvet, ki ga je vedno dobro upoštevati, je, da ne pretiravamo.

Pljučni rak je najpogostejši vzrok smrti zaradi raka

V Sloveniji je rak pljuč po pogostosti pri moških na tretjem, pri ženskah pa na četrtem mestu, za njim vsako leto zboli okoli 1.500 ljudi. Raku pljuč pravijo tudi 'tihi ubijalec'. Večino primerov namreč odkrijejo že v razviti fazi, saj se bolezenski znaki pojavijo šele takrat, ko se je bolezen že razširila na druge dele telesa.

10 korakov v boju proti koronavirusu

V uredništvo smo prejeli pismo Darka Siuka, dr. med., ki ga trenutna situacija v državi zelo skrbi, saj bo po ocenah pri nas do več kot 5 primerov smrti dnevno zaradi covid-19 prišlo čez 14 dni, do številke 20 do 40 smrti dnevno pa čez štiri tedne. Zato želi opozoriti čim širšo javnost z enostavnimi napotki in koraki, kako znižati tveganje okužbe. Delite besedilo med prijatelje in opozorite čim večje množične slovenskega prebivalstva, saj trenutno vedenje ljudi ne daje vtisa, da so kakorkoli pripravljeni. Opozorite pa tudi svoje svojce, starejše in tiste iz rizičnih skupin (sladkorni bolniki, bolniki s krvnim tlakom, onkološki bolniki, bolniki na biološkem ali sistemskem zdravljenju s kemoterapijo itd.). V celoti objavljamo njegove napotke.

Ah, spet ta cvetni prah!

Pomladno vreme in višje temperature so prinesle že prve alergijske reakcije na cvetni prah. Čeprav nas je večina nestrpno pričakovala lepe dni in pomladno cvetenje, pa le-to za kar skoraj vsakega tretjega človeka pomeni nadležno obdobje senenega nahoda. Če ste tudi vi med alergiki, preverite, kaj cveti, v katerih mesecih in kako lahko alergijo omilite!

Posttravmatske motnje: Ko stresen dogodek pusti težje posledice

Doživetje izjemno stresnega dogodka lahko posameznika privede do posttratvmatske stresne motnje. Te so že od nekdaj sprožale veliko vprašanj. Zakaj se motnja razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne? Je sploh ozdravljiva? Zakaj nekateri hitreje prebolijo težko izkušnjo? Motnja se navadno začne kot akutna stresna motnja in nato nadaljuje v obliki posttravmatske stresne motnje.

Se bojite biti v središču pozornosti?

Socialna anksioznost ali socialna fobija je ena od oblik anksioznosti, pri čemer pa je potrebno vedeti, da so meje med različnimi oblikami anksioznosti lahko zabrisane. Tako se lahko tudi pri generalizirani anksioznosti pojavljajo simptomi socialne anksioznosti. Bolj kot da ju poskušamo ločiti, je pri terapiji pomembno, da najdemo mentalni vzrok za njen pojav.

2 navadi bosta zmanjšali tveganje za demenco

Demenca je huda bolezen možganov, ki povzroči, da začnemo izgubljati spomin, sposobnost mišljenja, orientacijo v prostoru, razumevanje, presojo, tudi sposobnost govornega izražanja. Naši možgani nadzorujejo marsikaj, zato demenca povsem spremeni življenje. Ne vemo, kaj jo povzroča. Čedalje več študij pa kaže, kaj jo pomaga preprečevati.

Razlogov za občutek osamljenosti je veliko

Osamljenost je vedno večja problematika današnjega časa. Način življenja, osebnostne značilnosti, motnje čustvovanja, spremembe življenjskega sloga in večje prelomnice. Razlogov za občutek osamljenosti je veliko, pomembno je, da jih znamo prepoznati in ustrezno ukrepati.