negativne
Kognitivne distorzije: ko misli izkrivljajo resničnost
Kognitivne distorzije ali izkrivljanja vključujejo negativne vzorce razmišljanja, ki ne temeljijo na dejstvih ali realnosti. Lahko jih imenujemo tudi pristranske perspektive, ki jih lahko skozi čas nevede krepimo. Ti vzorci in sistemi razmišljanja se pojavljajo v številnih oblikah in so pogosto zelo subtilni, kar pomeni, da jih je težko prepoznati.
Kaj povzroča 'negativno energijo' in kako jo prepoznati?
Morda energije ne vidimo, vsekakor pa vsi poznamo pozitivne ali negativne občutke. Nikakor energije ne moremo meriti s prostim očesom, znamo pa jo prepoznati. Lahko prihaja od negativnih ljudi, iz okolice ali celo in predvsem iz naše psihe. 'Negativna energija' nas lahko popolnoma izčrpa, psihično in fizično. Zato je pomembno, da se naučimo ravnati z njo.
Lepotni ideali: kaj je zdravo, kaj je lepo in kaj resnično?
Lepotni standardi obstajajo že od nekdaj, a zdi se, da so z vzponom družbenih omrežij postali še vidnejši, še zahtevnejši – in predvsem nerealni. Kako zelo pa tebi pridejo do živega vse te podobe, s katerimi smo vsakodnevno obkroženi?
Kako začeti telovaditi?
Največkrat je najbolj prikladen izgovor dejstvo, da se vsi soočamo s pomanjkanjem časa. Seveda moramo vsi opravljati svojo službo, tako ali drugače poskrbeti za svojo družino, opraviti dodatne obveznosti, za rekreacijo lastnega uma in telesa pa ostane bolj malo časa. Je to res ali je to samo izgovor?
Tako droge vplivajo na duševno zdravje
Da je zloraba alkohola in drog lahko povezana s pojavom težav v duševnem zdravju, si verjetno že slišal.
Skrite pasti antibiotikov
Konvencionalni antibiotiki so ključnega pomena za naše zdravje, ko se spopademo z bakterijsko okužbo, in so rešili že na milijone življenj. A na žalost se jih predpisuje prepogosto, zato postajajo bakterije vse bolj odporne nanje, to pa predstavlja zelo resen globalni zdravstveni izziv.
Kaj se zgodi, če se ne ustavimo pravočasno?
Vsakodnevni stres, najrazličnejše skrbi, dvomi, brezvoljnost in nezadovoljstvo s samim seboj so žal vse pogostejše težave tudi mlajših generacij, ki se soočajo s pomembnimi življenjskimi izzivi, pa naj gre za osamosvojitev, težave v partnerstvu, grajenje kariere ali iskanje samega sebe. Posledično se številni soočajo z duševnimi stiskami, ki jih ovirajo na različnih področjih. Ste tudi vi med njimi? V nadaljevanju preverite, kako si lahko pomagate.
5 enostavnih načinov, kako lahko možgane streniramo, da so pozitivni
Rešitev ni, da se pretvarjamo, da na svetu ni ničesar negativnega. Niti da nekomu svetujemo, da se izogiba stresu, saj je to danes skoraj nemogoče. Namesto tega lahko preprosto svoje možgane streniramo, da ostajajo pozitivni. Počutili se bomo mnogo bolje in srečneje.
To vaš videz razkriva o vašem zdravju
Pomembno je, da se znake telesa naučite prepoznavati tudi sami.
Kaj se skriva za nevroticizmom?
Nevrotizicem ni diagnoza, temveč gre za vrsto vedenja, za katero je značilna predvsem nagnjenost k anksioznosti, depresiji, dvomom o sebi, pretiranemu premlevanju, zaskrbljenosti in nezmožnosti sprostitve. Vse osebnostne lastnosti, vključno z nevroticizmom, se izražajo v spektru, kar pomeni, da so nekateri bolj nevrotični kot drugi.
Kaj vam lahko pomaga pri spreminjanju miselnih vzorcev in načina razmišljanja?
Najprej naj poudarimo, da ima vsak človek občasno negativne misli. Niso nič posebnega in nikakor niso vredne obsojanja. Je pa velika razlika med občasnimi negativnimi mislimi in nagnjenosti k negativnemu razmišljanju. Slednje namreč lahko prispeva k težavam, kot so tesnoba, depresija, stres in nizka samozavest.
Si tudi ti večkrat izrečeš stavek: 'Sovražim se!'?
'Sovražim se! Sovražim, kako izgledam, kaj počnem, sovražim vse na sebi!' Je tudi tebi domač ta stavek? Odraščanje ni vedno lahko in pogosto se pojavi izrazito nezadovoljstvo s seboj in svetom, kar prinese veliko frustracij. A občasne negativne misli o sebi, če jih seveda ne znaš zaustaviti, lahko vodijo do vse slabšega duševnega počutja, tesnobe in celo depresije.
Neprestano preklinjaš? Predstavljamo ENO pozitivno plat takšnega ravnanja
Vsi vedno poudarjamo, kako grdo je, če preklinjamo, a vendarle slednje ravnanje prinaša, na presenečenje mnogih, tudi eno dobro stvar.
Kako prepoznati posttravmatsko stresno motnjo?
Posttravmatska stresna motnja (PTSD) se pojavi po travmatskem dogodku in moti človekovo sposobnost delovanja. Če zaznate simptome PTSD, je pomembno, da pravočasno obiščete zdravnika, da lahko dobite pravo diagnozo in zdravljenje.
Zabavna alternativa meditaciji
Bi verjeli trditvi, da sproščeno petje v avtu, ko smo sami, zares pripomore k boljšemu zdravju? Po mnenju strokovnjakov se lahko celo primerja z meditacijo!
Kako sprejeti notranjega otroka v sebi?
Vsak ima notranjega otroka. Nekateri se ga zavedajo in ga sprejemajo, drugi so popolnoma nevedni o njegovem obstoju, spet tretji pa iščejo načine, kako ga prepoznati. Zakaj je pomembno, da sprejmemo, objamemo in prepoznamo svojega notranjega otroka? Ker nosi vse tiste vsebine, dobre in slabe, ki nas v odraslosti bodisi ovirajo ali pa nas vodijo do zdravih odnosov.
Življenje, ki ga živite, je odsev vašega odnosa do sebe
Če se ne cenite in s seboj ne delate lepo, zelo verjetno tudi vaša oklica z vami dela enako. Če se spoštujete, vas spoštujejo tudi drugi. Formula je preprosta, a kljub temu težka, saj je spremembe na sebi težko delati, če zanje nimamo močnega motiva.
Prekinitveni post pod drobnogledom: Dobro, slabo in umazano
21. stoletje je obdobje instant zadovoljstva in posledično vedno več ljudi trpi za t. i. sindromom sijočega objekta, kjer se nam vedno znova ponujajo možnosti, kako lahko čez noč dosežemo izjemne rezultate na "znanstveno podprt" način.
Kakšna je filozofija učenja Louise Hay?
Kaj bi dejali, če bi vam nekdo rekel, da ste sami stoprocentno odgovorni za svoje življenje in vse, kar se vam v njem dogaja? Nekateri bi bili skrajno jezni, nekaterim bi bilo vseeno, določeni bi se zamislili nad sabo, spet drugi pa bi potrebovali nekaj časa, da dojamejo to trditev. Začetni stavek izvira iz newagevskega gibanja, katerega začetnica je tudi Louise Hay.
Pogosto stanje, ki ima lahko resne posledice za naše zdravje
Ko govorimo o zdravju, se pogosto osredotočamo zgolj na fizično stanje telesa, pa čeprav v to kategorijo sodi tudi duševno in socialno blagostanje. Stres, preobremenjenost, izčrpanost, utrujenost in temačne misli so le nekateri znaki, da naše duševno zdravje ni v najboljšem stanju, in le s pravočasnim ustreznim ravnanjem lahko preprečimo, da bi se iz teh simptomov razvile resnejše težave.
Zakaj so v odnosu pomembni pogovori o spolnosti?
Znano je, da je komunikacija eden od pomembnejših delov vsakega partnerskega razmerja, saj le tako ustvarjamo pristne globine odnosa. Če se dotaknemo spolnosti, pa dobra komunikacija vodi tudi do zadovoljujoče in iskrive spolne intime, v kateri uživata oba. Pari, ki se odkrito in brez zadržkov pogovarjajo o spolnih potrebah, imajo veliko večjo verjetnost, da bodo oblikovali srečnejši in izpolnjujoč odnos v primerjavi s tistimi, ki se tej temi izogibajo ali imajo z njo povezane zadržke.
Koliko minut morate teči, da bi imeli koristi?
Tek je ciklična in najbolj množično razširjena aktivnost, oblika rekreativnega in športnega treninga za razvoj aerobnih komponent človeškega telesa. Krepi naš žilni 'aparat', krepi delo limfe in povečuje kapaciteto dihalnega aparata. A koliko časa moramo teči, da bi od tega imeli koristi?
Kdo so visokoobčutljive osebe?
Z izrazom "visokoobčutljiva oseba" označujemo posameznike, za katere se domneva, da imajo povečano ali globljo občutljivost centralnega živčnega sistema za fizične, čustvene ali socialne dražljaje. Čeprav so ti ljudje pogosto označeni kot preobčutljivi, je to osebnostna lastnost, ki prinaša tako prednosti kot izzive.
Zakaj nas privlačijo čustveno nedostopni partnerji?
Čustveno nedostopni partnerji so tisti, ki se v razmerju ne morejo ali nočejo zavezati. Navadno si želijo ohranjati zgolj priložnostne in nedefinirane odnose, da bi se izognil soočenju s čustvenimi obveznostmi, brez česar pa v resnem in zavezujočem razmerju ne gre. Če v svoje življenje vedno znova privabljamo moške, ki ne zmorejo ali ne znajo oblikovati zrele partnerske zveze, je pomembno razmisliti o vsebinah, ki jih nosimo v sebi.
Kakšna je razlika med dobrimi in slabimi ogljikovimi hidrati?
Poznamo preproste in zapletene ogljikove hidrate; vlaknine, škrob in sladkorje. Kakšne so prednosti zdravih ogljikovih hidratov, kateri ogljikovi hidrati so slabi in zakaj?
Tako preprosto se lahko zaščitite pred okužbo
Preživljanje prostega časa v naravi, brezskrbna otroška igra, vrtičkanje ali gospodinjska opravila so na prvi pogled povsem nenevarne aktivnosti, a je lahko že manjša neprevidnost dovolj, da pride do kakšne poškodbe, bodisi ureznine bodisi odrgnine. Čeprav manjše rane in odrgnine načeloma niso nevarne, pa je zelo pomembno, da jih znamo pravilno oskrbeti in zaščititi, saj se tako izognemo možnosti okužb. Poškodovana koža je namreč idealna za vstop umazanije ter bakterij v organizem, posledice pa so vse prej kot prijetne.
Še je čas za novoletne zaobljube – preproste zaobljube, ki se jih lahko dejansko držite
Novo leto za mnoge ljudi pogosto predstavlja nov začetek na simbolni ravni. Mnogo ljudi si zada velike zaobljube, ker pa so slednje mnogokrat prevelike, kaj kmalu odnehajo. Od obljub samemu sebi, da bomo drastično izgubili težo in se začeli s prvim januarjem kar naenkrat zdravo prehranjevati do tistih obljub, da bomo naenkrat svoje življenje popolnoma obrnili na glavo.
Temna stran impulzivnosti
Impulzivnost je najpogosteje opredeljena kot nenačrtovan odziv na notranje ali zunanje dražljaje, z malo ali nič razmišljanja o posledicah. Gre za nezmožnost upreti se želji, da bi ravnali v skladu s tem, kar se nam zdi v danem trenutku prav. Impulzivne osebe navadno opisujemo kot vročeglave, prehitre v dejanjih in besedah, nepredvidljive, nestabilne.
Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.
Kako je pandemija vplivala na kronične nenalezljive bolezni in dejavnike tveganja?
Pandemija je vplivala na vse dele našega življenja, pomemben vpliv pa ima tudi na dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
