sramu
Veste vse o masturbaciji?
Zaradi pospešenega telesnega razvoja in divjanja hormonov je puberteta med drugim tudi čas za intimno spoznavanje sebe in raziskovanje svojega telesa. V tem obdobju se mnogi med vami prvič srečate z novimi, doslej neznanimi občutki odzivanja svojega telesa na dražljaje, kar prebudi vznemirjenje in željo po samozadovoljevanju. A prav v zvezi s tem še vedno srečamo številna napačna prepričanja, ki temeljijo na že zdavnaj preživelih mitih. Tokrat izpostavljamo nekaj najpogostejših, s katerimi si se verjetno že srečal.
Miselnost žrtve: Nemogoče je biti šofer življenja, če igramo vlogo žrtve
"Kaj sem naredil, da sem si to zaslužil? Spet sem vsega jaz kriv. Nikoli ne bo bolje." Posamezniki z miselnostjo žrtve se nenehno počutijo, kot da nimajo nadzora nad situacijami in življenjem in se jim dogajajo same slabe stvari, za večino teh pa krivijo druge. Gre za občutek nemoči in pasivnosti, ki ga pogosto spremlja tudi razmišljanje, da je ves svet naperjen proti njim. Zanje so značilni tudi izrazita vdanost v usodo, jemanje stvari preveč osebno in zamerljivost do drugih.
Sindrom Sneguljčice: kako sprejeti, da je staranje del življenja
Staranje se v sodobnem načinu življenja ne dojema kot darilo življenja, ampak bolj kot grožnja mladosti, lepoti in vitalnosti. Namesto hvaležnosti, da nam je bilo sploh dano izkusiti življenje, je zrelost prikazana kot glavni sovražnik in opomin na našo minljivost. Staranje je neizogiben del življenja. Zakaj ga torej ne bi preprosto sprejeli z vsem, kar nam prinese?
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?
Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.
Kaj je relacijska travma?
Pomembni življenjski odnosi močno vplivajo na psihološki in čustveni razvoj vsakega posameznika. Kadar so ti odnosi nefunkcionalni, nezanesljivi ali so celo vir nasilja, lahko pustijo rane, ki se težko zacelijo. To velja zlasti za relacijsko travmo, ki nastane zaradi preteklih zlorab ali zanemarjanja in trajno škoduje samopodobi ter ustvarjanju uspešnih in trajnih povezav z drugimi. Osebam z izkušnjo relacijske travme se uspešni odnosi pogosto zdijo nedosegljivi zaradi nezaupanja, strahu pred intimo in splošne negotovosti.
»Krog nagrajevanja«: ko za občutek ugodja potrebujemo vedno več sladkarij
Le kdo ne mara sladkarij? Tortice, sladkane kave, piškoti, sladoled, manjši sladki prigrizki – sladkor najdemo v številnih živilih, zato se mu je skoraj nemogoče izogniti. V manjših oziroma zmernih količinah ni škodljiv, vendar se njegova moč skriva ravno v tem, da je tako zelo zasvajajoč. Čeprav se odvisnost od sladkorja ne šteje za tako zelo resno kot ostale vrste zasvojenosti, pa ima lahko dolgoročno zelo resne vplive na zdravje.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Kako demenca vpliva na življenje svojcev obolelega?
Svojci ob dolgoletni skrbi za osebe z demenco pogosto doživljajo občutke krivde, nemoči ali sramu. Za premagovanje negativnih občutij, ki sčasoma lahko vodijo v izgorelost, je nujno potrebno, da se svojci ves čas informirajo o bolezni in oblikah pomoči v skupnosti.
5 mitov o čustvenem prenajedanju
Strokovnjaki se strinjajo, da je čustveno prenajedanje nezaželen spremljevalec naše obsedenosti z vitko postavo in je tudi glavni razlog, da težko izgubimo odvečne kilograme. Zakaj sploh prihaja do čustvenega prenajedanja in kako se lahko ustavimo?
Odvisnost od spolnosti lahko vodi do hudih težav
Nekateri so še vedno zmotno mnenja, da je odvisnost od spolnosti samo visok libido, ki vodi v večjo željo po spolnosti, s čimer se poistovetijo predvsem moški. A pri spolni odvisnosti gre za vztrajne in stopnjujoče se vzorce spolnega vedenja, pri katerih posameznik vztraja kljub negativnim posledicam, ki se kažejo kot zdravstveno tveganje, finančne težave, razhodi in ločitve ali celo nezakonite aktivnosti.
Vsaki čakri pripisujemo posebno področje in namen
Čakre so tako imenovani energetski centri v človeškem telesu, ki v prenesenem pomenu pomenijo tudi kolo ali krog življenja. So središča življenjske energije. Nahajajo se v našem telesu in tudi izven njega, sama središča pa imenujemo tudi energijski vrtinci ali krogi.
Problem današnje družbe je tudi zasvojenost s seksualnostjo
Zasvojenost, taka in drugačna, lahko postane neobvladljiva in dirigira posameznikovo življenje. Peter Topić, psihoterapevt: »Virtualni seks, razne aplikacije za seksualne stike in internetna pornografija – vse to so fenomeni, ki jih v preteklosti nismo poznali in so precej dostopnejši ter zelo intenzivno vplivajo na nas in našo spolnost.«
Kaj je nimfomanija ali hiperseksualnost?
V preteklosti je bila nimfomanija opredeljena kot motnja, za katero je značilen izrazito povečan spolni nagon, pripisovali pa so jo predvsem ženskam. Pozneje se je ta koncept preoblikoval v hiperseksualnost, ki še danes v stroki sproža številne razprave.
9 mitov o čustvih
Čustva – tako univerzalna in tako zelo osebna hkrati. Življenjsko pomembna, a še vedno zavita v tančico skrivnosti. Nietzsche je nekoč dejal, da smo pogosto najbolj nevedni ravno pri stvareh, ki so nam najbližje. V tem pogledu nam ni nič bližje kot lastna čustva, a kljub temu jih pogosto ne razumemo. Zakaj sploh čutimo? Imamo lahko nadzor nad čustvi? In kaj sploh so čustva?
Rešitelj izgubi svojo identiteto v globljih odnosih
Pretirana težnja do ugajanja drugim, za katere bi naredili vse, je lahko samo naš krik na pomoč, a se tega niti ne zavedamo. Kdo bo pomagal nam, če sami sebi ne moremo ali ne znamo, medtem ko rešujemo svet oziroma vse okoli nas.
Soodvisni odnosi: Zakaj lepa dekleta ljubijo barabe?
Odnosi z drugimi so že od nekdaj kompleksni, prežeti z najrazličnejšimi čustvi, vzdušjem, doživljanjem in igrajo pomembno vlogo pri tem, kakšno bo naše življenje. Poznamo več vrst odnosov, ampak zagotovo je eden od najbolj »uničujočih« soodvisni odnos, v katerem bomo vedno znova podoživljali vso preteklo bolečino. Kako jo premagati?
Tipi ljubezenskih afer: od ene noči do ljubezenske zasvojenosti
Partnerski in tudi ostali medosebni odnosi so bili že od nekdaj zapleteni. Vedno so se dogajale takšne in drugačne spletke, skrivanja, prirejanja, izkrivljanja resnice, varanja … V današnjem času, v katerem je poznavanje odnosov močno napredovalo, so strokovnjaki razdelili odnosne afere na več različnih tipov. Nekatere so vezane le na spolni užitek, druge na čustveno povezanost, tretje na neskončno iskanje ljubezni. Dejstvo je eno, ljudje si bomo vedno želeli potrditve drugega, občutka ljubljenosti in sprejetosti. A včasih čustva zaradi takšnih in drugačnih razlogov skrenejo iz začrtane smeri. Predstavljamo vam 6 tipov odnosnih afer in njihove poglavitne značilnosti.
Se bojite osamljenosti? Niste edini. Kako si pomagati?
Približno 42 odstotkov milenijcev se bolj boji osamljenosti kot diagnoze raka. Leta 2017, ko so to raziskavo opravili, so osamljenost opredelili kot epidemijo.
Ne bojte se jokati, solze zdravijo bolečino in izboljšajo razpoloženje
Solz se ne bi smeli sramovati, ker imajo lahko očiščevalni učinek. Jok nam namreč pomaga, da se umirimo in si povrnemo izgubljeno čustveno ravnovesje.
Kaj se zgodi, ko zapustite nefunkcionalen odnos?
Vztrajanje v nefunkcionalnih partnerskih odnosih je največkrat posledica težkih izkušenj v otroštvu. Oropajo nas občutka vrednosti, zadovoljstva, svobode in odvzamejo smisel. A če zberemo toliko moči, da prekinemo moč preteklosti in se odločimo postaviti na svoje noge, pridemo do čustvene osvoboditve, ki nam zopet da vero vase.
S hipnozo proti kajenju, stresu, tremi ...
Radi bi premagali tremo, prepričujemo se, da pa le ni nič takega, če moramo stopiti na oder in kaj povedati ... A ne gre. Vemo, kako nam kajenje škoduje. Poskušamo prenehati. A vsakič znova rečemo, da bomo pokadili še zadnjo cigareto ... Nekaterih stvari v življenju ni lahko spremeniti. Z izvajalko hipnoz Špelo Plemelj smo se pogovarjali, kako nam pri tem lahko pomaga hipnoza.
Oblike perfekcionizma: Ko je le popolno dovolj dobro
"Če sem videti popolno in vse naredim popolno, se lahko izognem ali zmanjšam boleče občutke sramu, sodbe ali krivde," pravi eno od razmišljanj, povezanih s perfekcionizmom, ki je v težjih oblikah samodestruktiven in zasvajajoč sistem prepričanj. Izkazalo pa se je, da perfekcionizem ni nujno usmerjen le navznoter, ampak tudi navzven, v nekaterih primerih naj bi bil celo pogojen z zunanjim pritiskom.
Za ljubezen je vedno pravi čas. Kaj pa za ločitev?
Ljudje se poročajo, večinoma, zaradi ljubezni in zaljubljenosti. V trenutku, ko se par odloči za skupno prihodnost, verjame, da bo srečen. Imata skupne cilje, sanje, želje in interese. Ker pa samo življenje pred njiju postavi mnoge preizkušnje, finančno obremenjenost, otroke, bolezen ... se na koncu lahko zgodi, da se kljub vsemu, za kar sta menila, da jima je skupnega, začneta odtujevati drug od drugega. Zato morda le ni presenetljivo dejstvo, da se večina ločitev zgodi v zrelih letih, ko se sicer pričakuje, da se bo za zakonca začelo najlepše obdobje v dvoje in skrb drug za drugega. O tej temi smo se pogovarjali z geštalt izkustveno družinsko terapevtko in psihoterapevtko Tino Korošec.
Izrazita samokritičnost ali ljubezen do sebe?
Vsak od nas ima svoj notranji dialog, ki je lahko odlična odskočna deska za dosežke ali pa neprijetna ovira, ki nam v življenju ne dovoli napredka. Naše misli vplivajo na to, kako se počutimo, kako in s kom sklepamo odnose, kako gledamo na izzive in življenje nasploh. Način, kako razmišljamo, je torej neke vrste samouresničujoča prerokba. Če mislimo, da nečesa nismo vredni, potem se bomo vedli v skladu z našim prepričanjem. Pretirana samokritično je lahko neke vrste samosabotaža, zaradi katere ne moremo izkoristiti skritih potencialov, doseči uspeha, odkriti zadovoljstva in zaživeti polnega življenja.
Izjemno boleča izkušnja, zaradi katere se konča marsikatera zveza
Kadar izvemo, da nas je partner prevaral, se nam zamajejo temelji medsebojnega odnosa, spoštovanja in zaupanja. Kako se soočiti s posledicami prevare, odpustiti ali poskusiti znova? Kako znova zaupati? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z Anjo Kovačič, specialistko zakonske in družinske terapije.
Kako si pomagati, ko se pojavijo hemoroidi?
Hemoroidi so nabrekla tkiva v steni danke in zadnjika, ki lahko privedejo do pekočega občutka, srbečice, bolečine med odvajanjem, krvi na toaletnem papirju ali v blatu, lahko pa tudi izstopijo. Ob vsaki krvavitvi iz črevesja, morate obiskati zdravnika, saj gre lahko tudi za kaj bolj resnega. Tudi hemoroide lahko prepozna in potrdi samo zdravnik, kljub vsemu pa po diagnozi hemoroidov marsikaj za odpravo le-teh lahko storite tudi sami.
Se bojite biti v središču pozornosti?
Socialna anksioznost ali socialna fobija je ena od oblik anksioznosti, pri čemer pa je potrebno vedeti, da so meje med različnimi oblikami anksioznosti lahko zabrisane. Tako se lahko tudi pri generalizirani anksioznosti pojavljajo simptomi socialne anksioznosti. Bolj kot da ju poskušamo ločiti, je pri terapiji pomembno, da najdemo mentalni vzrok za njen pojav.
Kompulzivno prenajedanje: ko se ne moreš zaustaviti
Kompulzivno prenajedanje je motnja, za katero je značilno, da bolnik ni požrešen, le zaustaviti se ne more. Za tiste, ki imajo to motnjo, so značilni močni občutki krivde in sramu, pravi sociologinja Dragica Sternad.
Tipi depresije, za katere verjetno še niste slišali
Depresija je v današnjem času precej razširjena duševna motnja in verjetno skoraj vsak med nami pozna koga, ki jo ima zapisano v svoji zdravstveni kartoteki. A dejstvo je, da se strokovno področje, ki proučuje duševne motnje, hitro razvija, na plan pa prihajajo vedno nova spoznanja in odkritja strokovnjakov ter nove teorije, ki včasih razdvajajo stroko. Tokrat izpostavljamo različne tipe depresij, kot jih navaja APA (Ameriško združenje za psihologijo).
