starši
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Vodilna oftalmologinja analizira, kaj je ključno za uspešno zdravljenje glavkoma, bolezni, za katero vsak drugi oboleli ne ve, da jo ima
Od 2,2 milijarde ljudi na svetu, ki imajo katero od očesnih bolezni, bi jih lahko po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsaj milijardo preprečili. Poleg staranja in genske dovzetnosti na zdravje oči vplivajo še številni drugi dejavniki, na katere lahko vplivamo sami in tako preprečimo bolezni ter zaščitimo svoje zdravje. Zato so se v X Labu – strokovnem raziskovalnem središču družbe JGL – prvič zbrali vodilni oftalmologi, nevrologi, endokrinologi, psihiatri, revmatologi, otorinolaringologi, estetski kirurgi, družinski zdravniki, farmacevti in inženirji, da bi analizirali najnovejše raziskave in s celostnim pristopom odkrili, kako kakovostno skrbeti za zdravje oči in zakaj je to pomembno za naše celotno telo.
Najpogostejše laži, ki jih izrečejo starši
Starši nam, seveda v dobri veri, da delajo najboljše za nas, pogosto lažejo oz. izrečejo kakšno neresnico. Šele tekom odraščanja in ob vstopu v odrasla leta se zavedamo, da so nam hoteli seveda najboljše, a včasih nam tudi s tem ne delajo usluge. Katere so najpogostejše laži, ki jih izrečejo starši?
Nosečnost v najstništvu: kako povedati staršem?
Če si pravkar izvedela, da si noseča, se ti verjetno porajajo številne misli, prisotna pa je tudi misel: 'To se ne more dogajati!'. Seveda je pred tabo odločitev, še prej pa te čaka pogovor z morebitnim fantom, tudi in predvsem pa s starši.
Kako se soočiti s pritiski staršev?
Tudi ti občasno čutiš pritiske staršev? Ne skrbi, manjši in občasni pritiski so v tem obdobju nekaj običajnega, saj si vsak starš za svojega otroka želi najboljše. A včasih se zgodi, da takšni pritiski prej kot zdravo spodbudo prinašajo nenehen stres, občutke nerazumljenosti ali celo večje čustvene stiske. Kako vedeti, kdaj je pritisk pretiran, in kako se s tem konstruktivno spoprijeti?
Kako pametno 'dajati' nasvete?
Velikokrat se pogovarjamo, kako morajo biti starši zgled svojim otrokom, le malokrat pa pomislimo, da smo mladi zgled tudi drug drugemu. Odgovor na vprašanje, kako pametno dajati nasvete, je tako v tokratni vsebini razkril naš Oskar.
Doc. dr. Lidija Kitanovski, dr. med.: ''Ne maraš tega, da otroci umirajo. Želiš si pozdraviti vsakega.''
Diagnoza rak je tako s fizičnega kot s psihološkega vidika ena najtežjih diagnoz, še posebej težka pa je, če gre za otroka z rakom.
Kdo so narcistični starši?
Popolni starši ne obstajajo, obstajajo pa dovolj dobri starši, ki se trudijo po svojih najboljših močeh in ravnajo tako, kot v danem trenutku najbolje vedo in znajo. A ko se nekdo, ki naj bi bil vir podpore, nege in zaščite, izkaže za vir stisk in bolečine, dobi to povsem druge razsežnosti.
Ko smo v stiski, potrebujemo prijatelja, ne 'odločevalca'
V določenih trenutkih vsi potrebujemo nasvet prijatelja. Nasveti nam pridejo še kako prav, če so dobronamerni in prihajajo od nekoga, ki je zrel in je morda sam že doživel podobno situacijo. Medtem ko so nasveti med prijatelji celo zaželeni, pa odločanje in postavljanje ultimatov nikakor ni. Kaj je dobro ponuditi prijatelju v stiski?
Otroci pri zobozdravniku
Kljub večji ozaveščenosti ljudi o pomembnosti ustne higiene za ustno zdravje in preventivnim dejavnostim na področju zobozdravstva se v ustih mlajših generacij še vedno velikokrat pojavlja zobna gniloba (karies). Stanje je še posebej slabo pri najmlajših, saj ima zobni karies kar polovica otrok, mlajših od šest let.
Kaj vse šteje pod 'varanje'?
Nedavna raziskava je razkrila, da fantje in dekleta nimamo popolnoma enakega mnenja, kaj je varanje in kaj ne.
Zakaj je odpuščanje pomembno?
Največjo bolečino občutimo takrat, ko nas izdajo ljudje, ki so nam najbližje – starši, partner, prijatelji ali znanci. Vsakdo, ki je to že doživel, ve, kako hudo je takrat omajan naš notranji svet. A ko nas življenje močno prizadene, ni nič učinkovitejše za celjenje čustvenih ran od pristnega in globokega odpuščanja.
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
Imaš občutek, da starši preveč 'silijo' vate?
Si tudi ti želiš malo več miru in zasebnosti? Imaš občutek, da starši nenehno silijo vate z vprašanji, hkrati pa ti denimo celo prihajajo v sobo nenapovedano in niti ne potrkajo, čeprav si ravno to želiš? Nemalo najstnikov si v mladosti želi postaviti meje v odnosu s starši, pri tem pa se še odrasli ljudje sprašujejo, kje je meja.
Družbena omrežja: iluzija popolnosti
Različne priljubljene platforme postajajo skorajda nepogrešljiv del našega življenja. Jih uporabljaš tudi ti? In kako resno jemlješ ta vzporedni svet, ki, roko na srce, v mnogih primerih nima veliko povezave z resničnostjo?
To so srednješolski 'prijatelji', ki jih je bolje pustiti tam … v srednji šoli
Z nekaterimi se 'družimo', ker se moramo, z drugimi zaradi obveznosti, spet s tretjimi zato, ker tako pač nanese. Brez naslednjih pa vam bo na faksu in naprej v življenju vsekakor lažje.
Zakaj ti nikoli ''ne uspe''?
Ti je poznana situacija, ko se na vse pretege trudiš, da bi osvojil novo navado, dejanje ali pa začel z nečem novim, pa se zdi, da te nekaj 'potiska' nazaj?
Do katere starosti rastejo dekleta in do katere fantje?
Na to, koliko smo visoki, močno vpliva genetika, za razliko od naše teže pa na to ne moremo vplivati. A ravno zato je višina velikokrat predmet pomanjkanja samozavesti.
Je tvoj prijatelj v novem razmerju in je praktično pozabil nate?
Večina nas v najstniških letih tako ali drugače doživi svojo prvo ljubezen. Včasih je obojestranska, včasih nam nasprotna stran ne vrača enakih čustev in naklonjenosti, včasih – in to nemalokrat – pa se zgodi, da v svojem prvem razmerju radi pozabimo na svoje prijatelje.
Od kje izvira kompleks krivde in njeni občutki?
Vzbujanje občutkov krivde je lahko močan motivator človeškega vedenja, saj jo lahko določeni posamezniki zlorabljajo kot orodje za spreminjanje načina razmišljanja, počutja in vedenja drugih. Včasih lahko vzbujanje krivde vključuje naslanjanje na nekaj, za kar se nekdo že počuti krivega.
Ne maraš klasičnih torbic? Obstaja nekaj alternativ
Vse tvoje prijateljice nosijo klasične torbice, tebi pa nikakor niso všeč? Nekatera dekleta pač ne marajo 'tradicionalnih' stvari, a to ne pomeni, da ne moreš biti videti modna. Poglejmo si nekaj alternativ, ki jih lahko izbereš, če ne maraš torbic.
Kako dejansko ustvariti novo navado?
Skoraj vsak od nas ima svoje cilje in želje, ki si jih želi uresničiti. Navadno pa nam pri njihovem uresničevanju zmanjka bodisi poguma, motivacije ali pa volje. Kaj je tista tanka meja, ki loči ljudi, ki so uspešni pri ustvarjanju novih navad, od tistih, ki potrebujejo nekaj več?
Zakaj je samota nujno potrebna?
Zdi se, da se čas, ki ga preživimo le sami s seboj ponekod še vedno povezuje z negativno konotacijo. Samota, pa čeprav le občasna, je za nekatere znak čudaštva, osamljenosti, morda celo egoizma, kar je precej povezano s tem, iz kakšnega okolja prihajamo. A vse omenjene predpostavke ne bi mogle biti dlje od resnice. Samota je nekaj čudovitega, saj se le v tihi prisotnosti sebe lahko razvijamo in spoznavamo.
Poletje novih navad – kako začeti?
Si vedel, da je skoraj več kot polovica našega vedenja tako rekoč 'avtomatizirana'? Z drugimi besedami ... nad večino lastnega vedenja sčasoma sploh nimamo nadzora, saj stvari delamo avtomatično. Koliko časa naše telo, predvsem pa naši možgani, potrebujejo, da osvojijo takšno vedenje? Kako lahko ta znanstvena dognanja uporabimo sebi v prid? O tem in še o več praktičnih nasvetih v povezavi s to tematiko, je v tokratnem vlogu spregovoril naš Oskar.
Tanatofobija: izrazit strah pred smrtjo
Smrt, umiranje in zaključek življenja so teme, ob katerih ni prijetno nikomur. Normalno je, da so ob tem prisotni nelagodni občutki in nekaj tesnobe. Pa vendar lahko pri nekaterih osebah razmišljanje o lastni smrti, minljivosti ali procesu umiranja povzroči neobvladljiv strah. V tem primeru govorimo o tanatofobiji.
Kaj je relacijska travma?
Pomembni življenjski odnosi močno vplivajo na psihološki in čustveni razvoj vsakega posameznika. Kadar so ti odnosi nefunkcionalni, nezanesljivi ali so celo vir nasilja, lahko pustijo rane, ki se težko zacelijo. To velja zlasti za relacijsko travmo, ki nastane zaradi preteklih zlorab ali zanemarjanja in trajno škoduje samopodobi ter ustvarjanju uspešnih in trajnih povezav z drugimi. Osebam z izkušnjo relacijske travme se uspešni odnosi pogosto zdijo nedosegljivi zaradi nezaupanja, strahu pred intimo in splošne negotovosti.
''Vsak hrepeni po osrečujoči partnerski zvezi, kjer je slišan, razumljen, ljubljen, podprt s strani partnerja''
Kaj je tako imenovani izpopolnjen odnos? Kaj so zdravi obrambni mehanizmi in kateri so tisti, ki nam v partnerskih odnosih in tudi sicer škodijo? Kako se lahko rešimo spon lastnih obrambnih mehanizmov, ki največkrat izvirajo iz ranega otroštva, in zaživimo 'srečno' življenje? O tovrstni tematiki smo se pogovarjali s specialistko zakonske in družinske terapije Anjo Kovačič.
''Stigmatizacija težav v duševnem zdravju je še vedno prevelika''
Kakšne so razmere na področju duševnega zdravja mladih v času trenutne epidemije in v povezavi z njo? V medijih lahko poslušamo o vplivih na ekonomijo in na splošno na ves sistem, premalo poudarka pa dajemo svojemu splošnemu duševnemu zdravju predvsem duševnemu zdravju mladih, za katere so trenutne razmere vse prej kot lahke.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Želiš ugajati drugim ali poslušati sebe?
V današnjem svetu, v katerem je meja med resničnim in virtualnim precej zabrisana, se zdi, da postaja vse večji trend iskanja potrditve, ugajanja, ustrezanja in tega, da bi bili všečni.
