to
Ko nas čustvena bolečina zaboli fizično
Na univerzi v Kaliforniji so znanstveniki s pomočjo nove tehnologije skeniranja možganov ugotovili, da je del možganov, ki procesira fizično bolečino, zadolžen tudi za čustveno bolečino.
Poletno športanje
Šport je odraz posameznikove skrbi za zdravje in dobro počutje. Kljub temu pa sta pri športu potrebni zmernost in previdnost, kar še bolj velja za vroče poletne dni.
„Poletna“ bolečina v grlu
Poletje je, vas pa boli grlo. Vas zanima, kakšni so vzroki in kako ukrepati?
Demence vedno pogostejše
Demence po pogostosti sodijo v sam vrh vzrokov smrtnosti v razvitem svetu.
Kaj je spomin?
Spomin nam omogoča, da informacije v možganih ohranimo in kasneje obnovimo. Spomin je močno povezan z učenjem. Z njim si pridobivamo znanje, spomin pa nam to znanje zakodira, utrdi, shrani in prikliče.
Poskrbite za svoje možgane
Kaj so možgani in kako za njih poskrbeti? Preberite nekaj spodnjih nasvetov.
Učinkovita pomoč pri pojemanju spomina in koncentracije
Vsakemu se občasno zgodi, da se ne more spomniti datuma prijateljevega rojstnega dne, kakšne telefonske številke ali pa, da se kdaj ne more zbrati. Huje pa je, ko te težave postanejo vsakodnevne.
Ali je pozabljivost v starosti normalna?
V Sloveniji je skoraj 10.000 bolnikov z Alzheimerjevo demenco. Zaradi te bolezni pa niso prizadeti le bolniki, temveč predstavlja veliko breme tudi za njihove najbližje. Kljub temu pa veliko bolnikov ni prepoznanih in se tudi ne zdravi.
Ne zbijajte šal na račun svojega spomina!
Večina ljudi, ki pozablja, se raje pošali na svoj račun, kot da bi si poiskali primerno zdravilo proti pozabljivosti.
Z borovnicami nad demenco
Borovnice, ki veljajo za enega od najbolj antioksidantnih sadežev, po raziskavah znanstvenikov izboljšujejo tudi spomin. Ne le to, uživanje modrega sadja lahko ljudem z demenco spomin celo povrne, ima pa tudi pozitivne učinke pri zdravljenju Alzhaimerjeve bolezni.
Obrazec za učinkovito pomnjenje
Če si želite informacije zapomniti za krajše ali daljše časovno obdobje, morate upoštevati tri pomembne korake. Ti trije koraki sestavljajo obrazec za učinkovito pomnjenje, ki ga nekateri imenujejo tudi Obrazec 1-2-3.
Za boljši spomin se otresite slabih navad
Slaba navada je, če o čemerkoli mislimo negativno. Vaše lastne misli o vašem domnevno slabem spominu utegnejo v resnici povzročiti vašo pozabljivost.
Vadba, kjer namesto mišic trenirate možgane
Za mnoge predstavlja obisk fitnesa le dvigovanje uteži ali izvajanje vaj na različnih orodjih. V zadnjem času pa je po svetu že najti centre, ki ponujajo drugačno obliko vadbe, vadbo za možgane, ki že nekaj časa išče svoje mesto pod soncem.
Strah pospešuje pozabljivost
Slaba navada, ki pospešuje vašo pozabljivost, je strah. Strah pred tem, da vas bo vaš spomin pustil na cedilu in pa nepoznavanje načinov, s katerimi lahko urite svoj spomin ter nelagodnost ob spremembah.
S plesom do boljšega spomina!
Ne le da ples izboljšuje spomin, zmanjšuje tudi možnosti za razvoj demence! Ples namreč krepi delovanje možganov, saj med to aktivnostjo deluje več možganskih funkcij hkrati.
13 pravil za boljši spomin
Kaj ne bi bilo super, če bi le pogledali stran knjige ali zapiskov in si natančno zapomnili, kaj na njej piše? Ali pa da bi vedeli, kje ste sinoči pustili ključe in vam jih zjutraj ne bi bilo treba iskati?
Kako lahko izboljšamo svoj spomin?
Nekateri si lažje zapomnijo tisto, kar slišijo, drugi pa tisto, kar vidijo oziroma izkusijo. Ne glede na to, si lahko s številnimi tehnikami še izboljšate tako koncentracijo kot tudi spomin.
Saj ni res! Shujšajte in si tako izboljšajte spomin!
Si predstavljate, da bi hujšali, hkrati pa bi se vam boljšal spomin. Da je to možno, je prepričana 67-letna Američanka Carole Carson, ki je prepričana, da je bolje pomnila, ko je bila na dieti.
Dobro se naspite in si izboljšajte spomin!
Znanstveniki so ugotovili, da ima spanec izjemno pomemben vpliv na to, kako možgani delujejo naslednji dan.
Čečkanje za boljši spomin
Če med poslovnim sestankom ali pa na predavanjih čečkate po svojem zvezku ali bloku, si zapomnite več, so ugotovili znanstveniki.
Onesnažen zrak slabo vpliva na možgane
Vdihavanje onesnaženega zraka lahko slabo vpliva na možgane, so odkrili nizozemski raziskovalci. Posledice lahko pusti tudi na otrocih in nosečnicah.
Čustveno vampirstvo
Ko začne partnerski odnos načenjati nezaupanje, se rodi ljubosumje. Posledica je, da eden izmed partnerjev želi nadzirati življenje drugega in si ga lastiti. Razvije se posesivnost, ki globoko poseže v odnos.
Viagro zamenjala učinkovitejša krema
Ameriški znanstveniki razvijajo revolucionarno mazilo, ki naj bi pomagalo pri motnjah erekcije. Za razliko od viagre in drugih tablet, ki začnejo delovati po 30 do 60 minutah, naj bi krema delovala takoj po nanosu.
Ste se zastrupili z gobami? Preverite!
Slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in driska so lahko znak, da ste se zastrupili z gobami. V tem primeru čim prej poiščite zdravniško pomoč. Podobni znaki lahko pojavijo tudi, če ste se gob le preobjedli.
Gobe vas lahko stanejo življenja!
Jesenski dež je dodobra namočil naše gozdove in sezona nabiranja gob se lahko začne. Hkrati pa se poveča tudi možnost zastrupitve z njimi. Čeprav je zadnja leta vse manj sprejemov v bolnišnico zaradi zastrupitev z gobami, pa se še vedno vsako leto z gobami precej ljudi resno zastrupi in tudi umre.
Možje zapuščajo bolne žene
Najnovejša ameriška študija, izvedena na 500 zakonskih parih, je pokazala, da se 21 odstotkov zakonov, v katerih so žene resno zbolele, konča z ločitvijo.
Slive za dobro prebavo
Slive pomagajo pri zaprtju, napihnjenosti in nasploh skrbijo za dobro prebavo. Poleg tega so izjemno odvajalo. Učinkovite so tudi pri drugih zdravstvenih težavah. Svetujemo pa, da ste pri uživanju zmerni.
Svetovni prvak v spominu svetuje!
Tako kot pri športu je tudi pri spominu možno trenirati svoje sive celice. To vam lahko potrdi osemkratni svetovni prvak v pomnjenju Dominic O'Brien, ki pravi, da je z nekaterimi metodami in redno vadbo mogoče doseči čudeže.
Okužil se je s črno kugo in umrl
Med raziskovanjem črne kuge se je ameriški znanstvenik okužil in 12 ur po okužbi umrl. Bakterija Yersinia pestis, ki povzroča črno kugo in je pomorila že več milijonov ljudi, je bila usodna tudi za raziskovalca.
Zakaj se jeseni zredimo?
Poleti uživamo lažjo hrano, se več gibamo, zato lažje izgubimo kilograme oziroma vzdržujemo težo. Ko nastopijo hladnejši dnevi, se običajno tudi naša prehrana spremeni. Hitro se zredimo, naša prehrana pa postane "težja". Zakaj prihaja do takšnih nihanj, nam je razložil dietetik Jože Lavrinec.
