vedenja
Opozorilni simptomi, ki lahko kažejo na demenco
Razvoj demence se običajno začne počasi, simptomi pa se navadno s časoma začnejo močno slabšati. Zato je pomembno, da pravočasno prepoznamo določene simptome – ti pa, poudarjamo, niso vedno zgolj znaki decence! Kako torej vedeti, za kaj gre?
Adlerjeva teorija: ljudje potrebujemo občutek pripadnosti
Adlerjeva teorija je celosten pristop v psihoterapiji, ki poudarja premagovanje občutkov manjvrednosti in pridobivanje občutkov pripadnosti za doseganje uspeha in sreče. Teorija se osredotoča tudi na pomen socialnih interakcij in vključenost v skupnost za spodbujanje rasti posameznika. Ta pristop temelji na teorijah avstrijskega psihiatra in kolega Sigmunda Freuda, Alfreda Adlerja.
Zakaj pri depresiji pozitivno razmišljanje ne pomaga?
O depresiji je veliko govora, saj gre za eno najpogostejših duševnih motenj sodobnega časa. A kljub ozaveščanju so predstave o tej motnji včasih še vedno napačne, kar lahko posledično vodi tudi v zanikanje težav in pozno iskanje pomoči. V nadaljevanju so izpostavljene ključne informacije, ki jih je pomembno poznati.
Lahko ekspresivno pisanje vpliva na celjenje ran?
Vedno več (znanstvenih) študij nakazuje na to, da lahko z lastnimi mislimi, regulacijo čustev in čustvenih odzivov vplivamo na naše telo. Zadnja študija je raziskovala, če in kako lahko ekspresivno pisanje pomaga pri celjenju ran. Ugotovitve raziskave so izjemno zanimive.
Zakaj so konflikti velikokrat nesmiselni?
Zagotovo se je že vsak od nas znašel v situaciji, ko na neki točki v konfliktu z drugim človekom sploh ni več vedel, zakaj se prepira ... Pa naj se je konflikt začel zaradi brezvezne narobe postavljene posode v kuhinji ali kakšne večje težave.
Kakšna je filozofija učenja Louise Hay?
Kaj bi dejali, če bi vam nekdo rekel, da ste sami stoprocentno odgovorni za svoje življenje in vse, kar se vam v njem dogaja? Nekateri bi bili skrajno jezni, nekaterim bi bilo vseeno, določeni bi se zamislili nad sabo, spet drugi pa bi potrebovali nekaj časa, da dojamejo to trditev. Začetni stavek izvira iz newagevskega gibanja, katerega začetnica je tudi Louise Hay.
Pogosto stanje, ki ima lahko resne posledice za naše zdravje
Ko govorimo o zdravju, se pogosto osredotočamo zgolj na fizično stanje telesa, pa čeprav v to kategorijo sodi tudi duševno in socialno blagostanje. Stres, preobremenjenost, izčrpanost, utrujenost in temačne misli so le nekateri znaki, da naše duševno zdravje ni v najboljšem stanju, in le s pravočasnim ustreznim ravnanjem lahko preprečimo, da bi se iz teh simptomov razvile resnejše težave.
8 najpogostejših napak mladih parov, ki jih je mogoče zlahka popraviti
Nihče od nas ni brez napak. A če nekatere neprestano ponavljamo, je morda čas, da jih začnemo spreminjati.
5 korakov do zdravih navad
Vsi, ki nam ni vseeno za lastno zdravje, se trudimo v svoje življenje vključiti čim več gibanja, uravnoteženo prehrano in aktivnosti, ki nas veselijo in pomirjajo. A roko na srce, čeprav je recept za bolj zdrav življenjski slog sila preprost, nam ob kopici obveznosti in stresnih situacij pogosto spodleti in se hitro spet ujamemo v začaran krog starih navad, ki do našega zdravja niso najbolj prijazne. Se prepoznate? Čas je, da enkrat za vselej naredite konec nenehnim začetkom in poskrbite, da bodo zdrave navade postale del vašega vsakdana.
Kaj je regulacija čustev?
Čustvena regulacija je proces, s katerim vplivamo na lastna čustva (samoregulacija) ali čustva drugih. Lahko je povsem samodejna oziroma instinktivna, zavestna ali nezavedna ter ima velik vpliv na proces čustvovanja – doživljanja in izražanja čustev. Pri samoregulaciji gre torej za ’prostor’ med občutkom in reakcijo – spodbuja nas, da nekoliko upočasnimo in se odzovemo po objektivni oceni situacije.
Nasilje v odnosu niso vedno modrice
Zakaj je tako zelo pomembno, da se o nasilju v odnosih več govori? Zato, ker so nekatere oblike nasilnega vedenja tako zelo prikrite, da se veliko časa morda sploh ne zavedamo, da smo v zlorabljajočem odnosu. Preveri, kateri so ključni alarmi, da odnos ni zdrav in da ga je bolje zaključiti. In ne pozabi – nikoli ne čakaj, da bolje.
Kaj je podzavest?
Zavestni um vključuje misli, občutke, spoznanja in spomine, ki se jih zavedamo, medtem ko je nezavedno sestavljeno in globljih mentalnih procesov, ki zavestnemu umu niso zlahka dostopni.
Kaj je manipulacija in kako jo prepoznamo?
Manipulacija je praksa uporabe posrednih taktik za nadzor vedenja, čustev in odnosov. Najpogosteje se dogaja v zasebnih odnosih, znotraj partnerstva ali družine, pa tudi v poklicnem življenju, v sklopu odnosov med sodelavci. Širše in splošno gledano pa smo manipulaciji podvrženi vsak dan preko oglasov in ostalih prodajnih taktik.
Nenavadni spolni fetiši, za katere še niste slišali
Tako kot se ljudje med seboj razlikujemo po videzu in načinu življenja, so si raznoliki tudi naši spolni okusi. A če gremo še korak naprej, se lahko tokrat malce bolj osredotočimo na spolne fetiše, ki so ponavljajoče močne spolne fantazije ali vedenja. Za nekoga je med spolno aktivnostjo nadvse vznemirjujoča uporaba podvezic, škornjev in svilenih rjuh, za drugega morda uporaba različnih nenavadnih predmetov ali izvajanje posebnih aktivnosti. Fetišizem sicer spada med parafilije, spolne navade, ki vključujejo širok spekter neobičajnega vedenja. Omenja jih tudi diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj.
Temna stran impulzivnosti
Impulzivnost je najpogosteje opredeljena kot nenačrtovan odziv na notranje ali zunanje dražljaje, z malo ali nič razmišljanja o posledicah. Gre za nezmožnost upreti se želji, da bi ravnali v skladu s tem, kar se nam zdi v danem trenutku prav. Impulzivne osebe navadno opisujemo kot vročeglave, prehitre v dejanjih in besedah, nepredvidljive, nestabilne.
Od kje izvirajo občutki krivde?
Krivda je čustveno stanje, ki ga najlažje opišemo kot notranji konflikt, ker smo storili nekaj, za kar menimo, da ne bi smeli – ali nasprotno – ker nismo storili nečesa, za kar verjamemo, da bi morali. To lahko povzroči občutek, ki ne izgine tako zlahka in ga je v nekaterih primerih težko predelati – od tod tudi izraz, da krivda razjeda.
Anksioznost in depresija: vse, kar morate vedeti
Kakšne so razlike med aksioznostjo in depresijo? Je mogoče, da imamo istočasno eno in drugo? Kakšni so vzroki za eno in drugo, kako prepoznamo simptome in najpomembnejše, kam se lahko (pravočasno!) obrnemo po pomoč?
8 znakov, da te tvoj fant v resnici ne spoštuje
Ne govori si, da bosta spoštovanje in dober odnos enkrat prišla, ker ne bosta. Če te tvoj fant ne spoštuje zdaj, te ne bo nikoli. Ne glede na vse stvari, ki si jih praviš, in stvari, ki jih morda poslušaš od drugih, za določena vedenja preprosto ni opravičila. In verjemi, vsekakor in z gotovostjo si zaslužiš nekoga, ki te bo spoštoval!
Posttravmatska stresna motnja
Kot otrok sem zaradi izpadov očeta, ki je užival droge, in nasilnega vedenja dobil diagnozo posttravmatska stresna motnja ...
Ta vprašanja bi si moral postaviti vsak, ki ima potrebo po ugajanju drugim
Ljudje, ki imajo potrebo po tem, da ves čas ugajajo drugim, so znani po tem, da naredijo vse, kar je potrebno, da osrečijo druge ljudi, svoja občutja, čustva in mnenje pa največkrat odrivajo na stran.
Doc. dr. Lidija Kitanovski, dr. med.: ''Ne maraš tega, da otroci umirajo. Želiš si pozdraviti vsakega.''
Diagnoza rak je tako s fizičnega kot s psihološkega vidika ena najtežjih diagnoz, še posebej težka pa je, če gre za otroka z rakom.
Kdo so narcistični starši?
Popolni starši ne obstajajo, obstajajo pa dovolj dobri starši, ki se trudijo po svojih najboljših močeh in ravnajo tako, kot v danem trenutku najbolje vedo in znajo. A ko se nekdo, ki naj bi bil vir podpore, nege in zaščite, izkaže za vir stisk in bolečine, dobi to povsem druge razsežnosti.
Ste kronično nezadovoljni?
Osnovna predpostavka človeškega vedenja je, da iščemo užitek in dobro počutje ter se skušamo izogniti bolečini in neprijetnim občutkom. A včasih se zdi, da nekateri pravzaprav gojijo slabo voljo, zagrenjenost in nezadovoljstvo. Tudi če jim v življenju ničesar ne manjka in nimajo nikakršnega razloga za nerganje, se kar naprej pritožujejo. Nekateri pravijo temu kronično nezadovoljstvo, v zadnjem času pa se pojavlja celo termin zasvojenost z nesrečo.
Otroci pri zobozdravniku
Kljub večji ozaveščenosti ljudi o pomembnosti ustne higiene za ustno zdravje in preventivnim dejavnostim na področju zobozdravstva se v ustih mlajših generacij še vedno velikokrat pojavlja zobna gniloba (karies). Stanje je še posebej slabo pri najmlajših, saj ima zobni karies kar polovica otrok, mlajših od šest let.
Najpogostejše napake pri ličenju, ki jih moraš poznati
Vsakdo se seveda liči na način, ki mu najbolj ustreza, a določene stvari so še vedno 'napačne' oz. veljajo za velike 'kikse v prazno'. Poglejmo si nekatere izmed njih.
Racionalizacija kot obrambni mehanizem
Racionalizacija je eden od obrambnim mehanizmov, s katerim skušamo z logično razlago utemeljiti oziroma opravičiti čustva, odnose in vedenja, ki so sicer splošno nesprejemljivi. Gre torej za poskus utemeljitve nemoralnega in odstopajočega, kar lahko imenujemo tudi oblika samoprevare.
Kaj je čustvena zrelost?
Čustvena zrelost zajema različna vedenja in notranje mehanizme (samo)nadzora. Vključuje sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja ter zmožnost občutiti hvaležnost, sprejemati lastne napake, prepoznavati potrebe in postavljati zdrave meje. Je ena od temeljnih elementov srečnega in izpolnjenega življenja.
Hipnoterapija: kako deluje in ali je varna?
Čeprav mnogi še vedno menijo, da je hipnoza le 'salonski trik', je lahko odgovor na marsikatero, tudi težko zdravstveno težavo – seveda če jo izvaja usposobljen strokovnjak.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
Strah pred uspehom – si lahko pomagamo sami?
Strah pred uspehom vključuje strah pred lastnimi dosežki, pogosto do te mere, da ljudje sabotirajo samega sebe. Čeprav na uspeh pogosto gledamo kot na nekaj, kar je zaželeno in česar si želimo vsi, obstajajo razlogi, tudi takšni, ki so morda celo racionalni, zakaj se ljudje bojijo, da bi jim resnično uspelo.
