zdravje otrok
Živila, ki vam lahko škodijo, če jih jeste ob napačnem času
Različne raziskave so pokazale, da naj bi povprečen človek danes zaužil bistveno več kalorij kot naši predniki. Velikokrat tudi menimo, da lahko določena živila jemo kadarkoli, ker spadajo v tako imenovana 'zdrava živila', četudi temu ni tako.
'Siva ločitev': razhodi v jeseni življenja
Z izrazom 'siva ločitev' opisujemo razhode oziroma ločitve zrelih parov v dolgotrajnih zakonih, najpogosteje po 50. letu starosti. Čeprav je vsaka ločitev težka ne glede na trajanje odnosa in starost para, pa so lahko posledice v tem obdobju še toliko večje, tako čustveno kot tudi finančno in socialno. Preverite, kateri so najpogostejši razlogi za razhode v jeseni življenja.
Kdo so narcistični starši?
Popolni starši ne obstajajo, obstajajo pa dovolj dobri starši, ki se trudijo po svojih najboljših močeh in ravnajo tako, kot v danem trenutku najbolje vedo in znajo. A ko se nekdo, ki naj bi bil vir podpore, nege in zaščite, izkaže za vir stisk in bolečine, dobi to povsem druge razsežnosti.
Otroci pri zobozdravniku
Kljub večji ozaveščenosti ljudi o pomembnosti ustne higiene za ustno zdravje in preventivnim dejavnostim na področju zobozdravstva se v ustih mlajših generacij še vedno velikokrat pojavlja zobna gniloba (karies). Stanje je še posebej slabo pri najmlajših, saj ima zobni karies kar polovica otrok, mlajših od šest let.
Ekspresivna umetnostna terapija: drama, ples, glasba in pisanje
Ekspresivna umetnostna terapija je integrativni pristop, ki uporablja različne metode – pisanje, glasbo, vizualno umetnost, dramo in ples, s pomočjo katerih lahko posameznik osebnostno raste, razvija spretnosti, zmanjšuje simptome čustvenih motenj, izboljša komunikacijo in osmišlja osebne življenjske izkušnje.
Znate prepoznati opozorilne znake v odnosih?
Ljudje veliko govorimo o opozorilnih znakih v odnosih, toda kaj točno pomenijo? So vsi opozorilni znaki za vse enaki? Ali so vedno razlog za odhod in ali je sploh smiselno govoriti o njih? Jih najdemo le pri določenih ljudeh ali jih oddajamo vsi?
Kaj lahko storite, če ne veste, kdo ste?
Medtem ko imajo nekateri zelo močan občutek, kdo so in kaj si želijo, drugi ne vedo, zakaj in kako. Občutek negotovosti, kdo smo in kaj si želimo, lahko velikokrat vodi do spreminjajočega se občutka identitete. Kaj nam lahko pomaga pri iskanju naše resnične narave?
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
Kaj je relacijska travma?
Pomembni življenjski odnosi močno vplivajo na psihološki in čustveni razvoj vsakega posameznika. Kadar so ti odnosi nefunkcionalni, nezanesljivi ali so celo vir nasilja, lahko pustijo rane, ki se težko zacelijo. To velja zlasti za relacijsko travmo, ki nastane zaradi preteklih zlorab ali zanemarjanja in trajno škoduje samopodobi ter ustvarjanju uspešnih in trajnih povezav z drugimi. Osebam z izkušnjo relacijske travme se uspešni odnosi pogosto zdijo nedosegljivi zaradi nezaupanja, strahu pred intimo in splošne negotovosti.
Tako smeh vpliva na naše telo
Zakaj se smejimo, ko nas nekdo požgečka, in zakaj niso vsi ljudje žgečkljivi? Verjeli ali ne, za tem stojijo znanstvene študije.
Na koga se lahko obrneš, če si v stiski?
V zadnjem času se vedno bolj opozarja na naraščanje stisk in duševnih težav otrok in mladostnikov. Kam se lahko obrneš po pomoč, kdo ti lahko pomaga in na kakšen način?
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
To je mesnina, ki je bogata z vitamini in minerali
Slovenci smo veliki ljubitelji mesnin, ni zabave, na kateri ne bi imeli narezka in ni priložnosti, na kateri ne bi postregli vsaj pršuta. Pa se kdaj vprašate, kakšna hranila vnesemo v telo z uživanjem mesnin? Preberite si v nadaljevanju vse o mesnini, ki vsebuje malo maščob, bogata pa je z vitamini in minerali, še posebej z železom in magnezijem.
Kakšna je razlika med pozitivnim življenjskim pristopom in toksično pozitivnostjo?
Je lahko pozitivnosti preveč? Kaj sploh je toksična pozitivnost in zakaj je škodljiva? Poglejmo si tanko, resnično tanko, ločnico, ki ločuje zdravo samopodobo, samozavest in samospoštovanje ter tako imenovano škodljivo prepričanje, da 'ignoriranje problemov slednje odstrani'.
Kaj je senčna plat naše osebnosti in kako jo lahko sprejmemo?
V jungovski psihologiji je senca (znana tudi kot id, senčni vidik ali senčni arhetip) bodisi nezavedni vidik osebnosti, ki ga zavestni ego v sebi ne prepozna, bodisi ga noče sprejeti in ga celo zavrača.
Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je najstniku koristno poiskati strokovno pomoč
Ni skrivnost, da so najstniška leta lahko precej težka. V tem obdobju se pogosto pojavljajo večje spremembe razpoloženja, učne in vedenjske težave ter številne druge stiske, ki spremljajo odraščanje. Čeprav so mnoge od njih del normalnega razvoja, pa lahko težave dosežejo raven, ko je potrebna strokovna pomoč.
Kompulzivni rešitelji: nezadržna želja po pomoči drugim
Ste se kdaj vprašali, ali so lahko dobre namere in pomoč drugim škodljive? So, ko prestopimo mejo. Kompulzivni rešitelj oziroma pomočnik je lahko izjemno izčrpavajoča vloga, ki jo nekateri igrajo skozi vse življenje. Želeti pomagati drugim je zagotovo velikodušna lastnost, vendar lahko vodi tudi do ekstremnih vedenj.
Gaja Ribič: Pomoči je v teh časih premalo
Gaja Ribič je 23-letna študentka zdravstvene nege, ki jo večina mladih in malo manj mladih pozna z družbenih omrežij, saj objavlja iskrene, lepe in malo manj lepe trenutke svojega vsakdanjika. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako najde čas zase, kakšne so prednosti in slabosti zgodnjega starševstva in predvsem o tem, kakšen nasvet bi danes dala mlajši sebi.
Kakšen naj bo odnos med odraslimi otroci in starši?
Veliko vsebin o starših in otrocih se nanaša na najzgodnejše obdobje življenja, precej manj pa je govora o odnosih v odraslosti. Tako starši kot že odrasli otroci so odgovorni za oblikovanje, vzdrževanje in upravljanje odnosov, kar vključuje vzpostavljanje in vzdrževanje stikov, iskanje kompromisov ter prijetnih načinov za povezovanje in bogatenje odnosov.
Ste že slišali za 'naučeno nemoč'?
Pri naučeni nemoči gre za prepričanje, da ni nič v naših rokah, da svet obvladuje nas in ne mi njega in da ne moremo ničesar spremeniti, da bi nam bilo bolje. V tem primeru ponotranjimo vlogo žrtve in pasivnega opazovalca in se vedno znova sklicujemo na to, da »smo rojeni pod nesrečno zvezdo in da tako pač hoče usoda«. Naučena nemoč vpliva na duševno zdravje, odnose in številna druga področja življenja.
Štiri donacije medicinskih naprav
V Krki zdravje postavljamo na prvo mesto.
Svetovni dan aidsa 2020 – Pripnimo si rdečo pentljo na daljavo
Svetovni dan aidsa vsako leto obeležujemo 1. decembra. Letos bo ta obeležitev zaradi epidemije koronavirusa potekala drugače, saj bo potekala na daljavo, in sicer pod geslom "Pripnimo si rdečo pentljo, na daljavo!"
Kako pandemija covida-19 vpliva na naše duševno zdravje?
Leto 2020 je zaznamovala pandemija covida-19, ki je močno posegla v naš življenjski slog, odnose in v veliki meri tudi duševno zdravje. Ljudje po vsem svetu se spopadajo z depresijo, tesnobo, zaskrbljenostjo in stresom. Nekateri bolj, drugi manj. Medtem ko se epidemiologi in virologi trudijo razumeti in preprečiti širjenje novega koronavirusa, so na drugi strani raziskovalci, ki jih skrbi še druga pandemija – pandemija duševnih težav.
Kako nas otroštvo oblikuje?
Prav tako kot temelji hiše so tudi izkušnje iz otroštva osnova, na kateri gradimo življenje. Če ti temelji niso trdni, kar pomeni, da imamo čustvene razpoke in rane, lahko to vpliva na strukturo našega življenja v odraslosti.
12 tipov spolne usmerjenosti
Spolna usmerjenost ali spolna orientacija se nanaša na vzorec čustvene, romantične in spolne privlačnosti do osebe določenega spola. Spolnost je pomemben del tega, kdo smo kot ljudje. Poleg sposobnosti razmnoževanja nas spolnost opredeljuje tudi na način, kako se doživljamo in kako se fizično navezujemo na druge. Najpogostejše oblike spolne usmerjenosti so heteroseksualnost, homoseksualnost in biseksualnost, poleg omenjenih pa izpostavljamo še 10 ostalih, ki so nekoliko manj znane.
Kaj je Aspergerjev sindrom?
Aspergerjev sindrom je razvojna motnja, ki sodi v skupino motenj avtističnega spektra. Posamezniki kažejo primanjkljaje na področju socialne interakcije, komunikacije ter imajo zelo omejen izbor vedenja in interesov. Od drugih tipov avtizma se loči predvsem po ohranjenih kognitivnih in jezikovnih sposobnostih. Strokovnjaki menijo, da pri Aspergerjevem sindromu ne moremo govoriti o motnji, pač pa o vseživljenjskem stanju.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za posameznike z avtizmom?
Vsak posameznik je edinstven, unikaten in popoln, točno takšen, kot je, pri čemer pa so pri določenih ljudeh prisotna manjša ali večja odstopanja od družbenih norm, kar velja tudi za otroke in odrasle ljudi z avtizmom. Govorili smo z dipl. psih. Alenko Werdonig, strokovno vodjo pilotnega projekta Strokovnega centra za avtizem, ki nam je pojasnila, kaj sploh je avtizem in kako je za ljudi z avtizmom v Sloveniji poskrbljeno.
9 mitov o čustvih
Čustva – tako univerzalna in tako zelo osebna hkrati. Življenjsko pomembna, a še vedno zavita v tančico skrivnosti. Nietzsche je nekoč dejal, da smo pogosto najbolj nevedni ravno pri stvareh, ki so nam najbližje. V tem pogledu nam ni nič bližje kot lastna čustva, a kljub temu jih pogosto ne razumemo. Zakaj sploh čutimo? Imamo lahko nadzor nad čustvi? In kaj sploh so čustva?
Se spopadate s poporodno depresijo? Niste sami
Najmanj ena do dve ženski od desetih po porodu postaneta depresivni. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto po porodu zaradi hujše tesnobe in/ali depresije trpi 1.800 do 3.600 žensk. Po navadi se pojavi v prvih šestih mesecih po porodu, lahko pa tudi pozneje. Zavedati se moramo, da ženska v času nosečnosti in predvsem po porodu doživlja drastične spremembe, ki so fizične, še bolj pa psihične. Spremenijo se njeno telo, samopodoba, zdravstveno stanje, razmerje v partnerstvu, spolnost in potek kariere. Veliko dejavnikov je, ki lahko vplivajo na duševno stanje.
Rešitelj izgubi svojo identiteto v globljih odnosih
Pretirana težnja do ugajanja drugim, za katere bi naredili vse, je lahko samo naš krik na pomoč, a se tega niti ne zavedamo. Kdo bo pomagal nam, če sami sebi ne moremo ali ne znamo, medtem ko rešujemo svet oziroma vse okoli nas.
