odnosov

10 načinov, kako sta povezana sreča in zdravje
Ste kdaj pomislili, kako je sreča odvisna od našega zdravja? Ko smo zdravi, le redko pomislimo na to, kaj imamo. Poglejmo si, kako in zakaj je naša sreča odvisna od zdravja, navsezadnje pa, kaj lahko naredimo, da eno z drugim izboljšamo!

Tesnoba nas lahko ovira ali spodbudi k spremembam
Tesnoba lahko prevzame naš um in telo, sočasno pa ima velik vpliv tudi na naše življenje, v katerem se mnogokrat ne znajdemo najbolje. In prav zato je še kako pomembno, da jo razumemo in znova najdemo tisti pristni stik sami s seboj. O tem smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtko.

Kaj pomaga pri anksioznosti in paničnih napadih?
V življenju neprestano bijemo bitke, včasih smo pri tem lahko uspešni, spet drugič malo manj, ali pa se izgubljamo v svojih neprijetnih čustvih, ki hočemo ali nočemo vplivajo na naše vedenje, odnose in nazadnje tudi na naše vsesplošno počutje. O premagovanju anksioznosti in paničnih napadov smo se pogovarjali tudi s psihoterapevtom.

Kako sta povezana glavobol in zobobol?
Marsikdo se je že srečal z bolečino, ki nas lahko prizadene v različnih delih telesa. Dve pogosti vrsti sta glavobol in zobobol. Čeprav se na prvi pogled zdita ločeni, obstaja tesna povezava med njima v obliki trovejnega (trigeminalnega) živca, ki je odgovoren za prenašanje senzoričnih informacij z različnih delov obraza in glave ter za nadzor določenih gibov čeljusti.

Kakšna je razlika med skrbmi, stresom in tesnobo?
Skrbi, stres in tesnoba so sicer povezani z negativnim doživljanjem, a ne nosijo istega pomena. V majhnih odmerkih so to lahko pozitivne sile, ki nas ženejo naprej in spodbujajo k iskanju konstruktivnih rešitev. A pri današnjem življenjskem slogu smo pretirano podvrženi nenehnemu premlevanju negativnih dogodkov ter situacijam, nad katerimi nimamo vpliv, kar še bolj učvrsti negativna doživljanja in vpliva na kakovost življenja.

Irena Kahne: To se pogosto zgodi, ko se počutimo pripravljeni na spremembo
Za odločitvijo za delo na sebi stojijo marsikateri razlogi, slednji pa običajno niso posledica najbolj prijetnih življenjskih izkušenj. Tisti, ki jim je besedna zveza osebna rast znana, bodo verjetno seznanjeni z izrazi, kot so hipnoza, regresoterapija, meditacija in navsezadnje RTT terapija. O vsem tem, o uravnavanju čustev, razliki med analiziranjem in čutenjem le-teh, o dobrih in slabih vzorcih, ki jih je v tem življenju potrebno nasloviti, sem se pogovarjala z Ireno Kahne.

'Trenutek, ko sta se poslovila od sina, je bil najbolj posvečen v njunem življenju'
V družbi, ki postaja vse bolj razdvojena in individualistična, edina valuta pa sta denar na računu in všečki na družbenih omrežjih, pomembne življenjske teme, ki so nekdaj veljale za osnovo življenja, vse bolj odrivamo na stran. Delno zanje preprosto nimamo časa, delno pa nas spravljajo v nelagodje, to pa je razlog, da jih odrivamo in se od njih umikamo. O umiranju, smrti in pomembnosti slovesa ter žalovanja smo govorili z Renato Jakob Roban, predsednico Slovenskega društva Hospic.

Vrstniško nasilje ima dolgoročne in škodljive posledice na posameznike
Vrstniško nasilje, psihično, verbalno ali fizično, navsezadnje tudi ustrahovanje, ima dolgotrajne posledice za najstnike, vključno z depresijo, anksioznostjo in nizko stopnjo samozavesti.

Ste v razmerju z 'maminim sinom'? Potem morate vedeti to
Čeprav je izraz mamin sin pogosto povezan z negativno konotacijo, saj nakazuje na moškega, ki je pretirano navezan na svojo mater, zgodba ni vedno samo črno-bela. Raziskave kažejo, da so moški, ki imajo zdrave odnose s svojimi materami, duševno bolj zdravi, bolj empatični in imajo boljše odnose z ženskami na sploh.

Formula karizme: kaj je in kako jo razviti?
Karizma je zmožnost pritegniti, očarati, navdihniti in zavedno ali ne vplivati na ljudi okoli sebe. Običajno z lahkoto prepoznamo, kdaj je nekdo karizmatičen, veliko težje pa je določiti, kakšne lastnosti ima nekdo, ki s svojo pojavo pritegne vso pozornost. Večina ljudi je prepričanih, da se s karizmo pač moraš roditi, kar pa ni čisto res. Vsakdo se lahko nauči karizme s pravim razumevanjem medčloveških odnosov.

Spreminjanje negativnih samogovorov v pozitivne
Samogovor je naš notranji glas, ki je močno prepleten z našimi čustvi. Lahko se ga povsem zavedamo ali pa tudi ne. Ko smo dobre volje, so pozitivne misli pogostejše in bolj intenzivne, ko doživljamo stiske, pa v našem umu prevladujejo negativne misli. Naš notranji glas v veliki meri vpliva na naše počutje, vedenja, odnos do sebe in drugih.

Kakšne so možnosti zdravljenja moške neplodnosti?
O moški neplodnosti se govori veliko manj kot o ženski, včasih pa jo je (tudi zaradi tega) težje odkriti. Diagnoza zahteva multidisciplinarni pristop, možnosti zdravljenja pa je več.

Kako se spreminja naše telo po štiridesetem letu?
Začne se povsem neopazno, na primer z rastjo dioptrije, nato pa se, ko se naše telo približuje menopavzi, naša telesa in misli soočijo z vrsto sprememb, ki nas lahko močno frustrirajo in obremenjujejo.

Kako prepoznati simptome anksioznosti pri najstnikih?
Od šolskih izpitov, odraščanja in problemov, ki pridejo z njim, do pretirane uporabe družbenih omrežij. Veliko stvari lahko povzroči tesnobo pri najstnikih. Kaj storiti, če in ko jo prepoznate? Navsezadnje, kako jo sploh prepoznati?

Znaki, da nimate dobrega odnosa sami s seboj
Velikokrat govorimo o tem, kako lahko prepoznamo znake toksičnega odnosa bodisi s partnerjem ali prijateljem. Premalokrat pa govorimo o toksičnem odnosu, ki ga imamo lahko sami do sebe.

Zakaj pride do stresa in kako ga obvladati?
Stres je naraven občutek nezmožnosti obvladovanja določenih zahtev in dogodkov. Vendar pa lahko stres postane kronično stanje, če oseba ne sprejme ukrepov za njegovo obvladovanje.

26 nasvetov odraslih, ki bi jih morali slišati najstniki
Včasih ni nič boljšega kot pridobivanje brutalno iskrenih nasvetov, ki se nam na začetku zdijo 'težki', kasneje pa spoznamo, da imajo neprecenljivo vrednost.

Dr. Marija Anderluh: ''Pri vseh težavah je ključno pravočasno ukrepanje''
Otroštvo in mladost bi morala biti obdobji brezskrbnega razvoja, odkrivanja zmožnosti in raziskovanja obzorja. Velikokrat pa sta tudi obdobji, prepleteni s številnimi izzivi. Kakšne stiske in težave pestijo otroke in mladostnike v današnjem času? Kakšno oporo predstavljajo starši, navsezadnje pa tudi učitelji? Kako lahko pomagamo? In najpomembnejše – kako prepoznati otroško stisko? Pogovarjali smo se z dr. Marijo Anderluh, dr. med., predstojnico Oddelka službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana.

Spekter aseksualnosti: ko želje po spolnosti (skoraj) ni
Aseksualnost je vse pogostejši predmet raziskav v psihologiji, seksologiji in na drugih akademskih področjih. Krovni izraz aseksualen (neseksualen) opisuje osebe, ki doživljajo malo ali nič spolne privlačnosti do drugih in imajo nizko zanimanje za spolnost nasploh. Za razliko od celibata, ki je zavestna odločitev za spolno vzdržnost, je aseksualnost del človekovih spolnih potreb, tako kot so to denimo različne spolne usmerjenosti.

Delo na samopodobi je nagrajujoč proces
Samopodoba je rezultat življenjskih izkušenj, zlasti tistih iz obdobja odraščanja. Nekateri si jo predstavljajo kot notranji glas (samodialog), ki govori o tem, ali smo dovolj dobri in vredni. Samopodoba je pravzaprav to, kakšne so naše predstave o tem, kdo smo, česa smo sposobni in koliko se cenimo. V nadaljevanju preverite, kako jo lahko izboljšamo, četudi imamo za seboj malce bolj grenke življenjske izkušnje.

Odvisniška osebnost: mit ali resnica?
Odvisniška osebnost je hipotetično niz osebnostnih lastnosti, zaradi katerih je oseba bolj dovzetna za odvisnost. Čeprav je izraz precej priljubljen, je sam koncept sporen in manjka doslednih dokazov, ki bi podpirali obstoj tovrstne osebnosti. Strokovnjaki, ki raziskujejo področje odvisnosti, so mnenja, da ne obstaja jasno definirana odvisniška osebnost in da je to bolj kot ne konstrukt, ki spodbuja stigmatizacijo in marginalizacijo. Obstajajo pa številni dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj odvisnosti.

Kam gredo potlačena čustva?
Živeti pomeni tudi izkušati širok spekter čustev, od neizmernega veselja in sreče do globoke žalosti in obupa. Čeprav ne moremo nadzorovati vsega, kar se nam zgodi, se lahko naučimo učinkovito upravljati z negativnimi čustvi. Ravno potlačena čustva, ki si jih ne dovolimo začutiti, ustvarjajo v nas čustvene in telesne blokade, ki močno vplivajo na naše odnose, počutje, zdravje in kakovost življenja nasploh.

Tina (Sanjski moški): 'V nekaj tednih sem ostala povsem sama'
30-letna Tina Blašković v letošnji sezoni priljubljenega šova Sanjski moški ni poskrbela zgolj za veliko smeha in sproščenega vzdušja, tako med dekleti kot tudi gledalci, temveč nam je dala s svojimi izjavami večkrat tudi misliti. Minuli dogodki so namreč precej spremenili njen tok razmišljanja, drzne odločitve, ki jih je sprejela in za katere zdaj priznava, da je treba imeti precej poguma, pa so jo postavile na pot, ki si jo je želela. Z njo smo klepetali o tem, kako drugače je bilo pred letom dni, s kakšnimi težavami se je soočila in kako je k njim pristopila, pa tudi o tem, kako lahko dosežemo tisto, o čemer sanjamo, če si le upamo.

Dr. Anica Mikuš Kos: ''Revščina je dobila slabšalni izraz v neoliberalni družbi, v kateri je jaz ideal uspešen in bogat človek''
Dr. Anica Mikuš Kos je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, ki je svoje življenje posvetila kliničnemu delu z otroki, mladostniki in starši. Bila je vodja oddelka za otroško psihiatrijo na ljubljanski Pediatrični kliniki in vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Od svoje upokojitve naprej velja za eno vodilnih strokovnjakih za pomoč otrokom z vojnih območij. Je predsednica Slovenske filantropije, avtorica številnih knjig s področja duševnega zdravja ter skupnostnih modelov zaščite otrok, predvsem pa je, kot sem jo spoznala sama, izjemna ženska. Toplo me je sprejela v zavetju svojega doma, kjer sva govorili o duševnem zdravju otrok, šolskem sistemu, revščini, travmah in socialni odgovornosti.

V iskanju popolne ljubezni
Sanjarjenje o popolni ljubezni obstaja že od nekdaj, saj ljudje vedno stremimo k presežnemu v vseh oblikah. Skozi zgodovino so o njej razmišljali številni filozofi in psihoanalitiki, pesnikom in pisateljem pa predstavlja vir navdiha za ustvarjanje. A vsi vemo, da popolnosti v resničnem svetu ni, še manj v intimnih odnosih, pa čeprav si še tako želimo, da bi za vsakogar obstajala popolna oseba, ob kateri bi doživeli usodno ljubezen.

Zakaj vam knjige za 'samopomoč' ne pomagajo?
"Teoretično vem čisto vse, prebral sem premnogo knjig, ki opisujejo moje stanje in naštevajo predloge, kako se izkopati iz brezna občutij, a se v mojem življenju še vedno nič ne spremeni," so besede številnih posameznikov, ki se odločijo težave reševati s pomočjo knjig za osebnostno rast in samozdravljenje. Kje torej nastane vrzel med tem, da smo pravzaprav specialisti v zavedanju svojih težav, nikakor pa ne moremo storiti koraka naprej in se osvoboditi tistega, kar nas zadržuje na mestu?

Kaj se zgodi, če se ne ustavimo pravočasno?
Vsakodnevni stres, najrazličnejše skrbi, dvomi, brezvoljnost in nezadovoljstvo s samim seboj so žal vse pogostejše težave tudi mlajših generacij, ki se soočajo s pomembnimi življenjskimi izzivi, pa naj gre za osamosvojitev, težave v partnerstvu, grajenje kariere ali iskanje samega sebe. Posledično se številni soočajo z duševnimi stiskami, ki jih ovirajo na različnih področjih. Ste tudi vi med njimi? V nadaljevanju preverite, kako si lahko pomagate.

Tipi razmejitev v partnerskem odnosu
Postavljanje razmejitev v odnosih je v zadnjem času priljubljena tema, o kateri se veliko govori. Malo manj pa so v ospredju razmejitve v ljubezni, ki so pomemben del vsakega zdravega partnerskega odnosa. Tokrat izpostavljamo predvsem pomen telesnih, spolnih, čustvenih, intelektualnih in finančnih meja.

Kako travma iz otroštva vpliva na partnerske odnose v odraslosti?
Izkušnje iz otroštva, ki jih pridobivamo v odnosu s starši in pomembnimi drugimi ljudmi, so ključnega pomena za čustven razvoj. Starši predstavljajo temelj stila navezanosti in igrajo pomembno vlogo pri tem, kako bomo doživljali svet. So odnosi z drugimi varni za raziskovanje in čustvena tveganja? Se v življenju lahko zanašamo na ljudi ali jih vidimo kot grožnjo?

Zakaj je pomembno, da smo pozorni, kaj objavljamo na družbena omrežja?
Družbena omrežja so del naših življenj, a to ne pomeni, da moramo na njih deliti čisto vse, kar nam pade na pamet. Dobro je namreč vedeti, da to, kar damo na internet, tam ostane, in to za vedno. Podobno kot z motivom za tatu moraš biti prepričan, ali je to res to, kar želiš narediti. In če nisi, imaš mogoče kakršne koli pomisleke, že najmanjši dvom, pa tudi če samo za trenutek, je v tem primeru tvoj angel varuh prej odgovor NE kot da.