odnosov
So decembrski prazniki tudi za vas vir bolečine in stisk?
December je kot zadnji mesec v letu povezan s simboličnimi zaključki vseh vrst, ki jih radi obeležujemo z decembrskimi praznovanji, obdarovanji in druženjem z najbližjimi. A mesec ima tudi svojo temno plat, ki se največkrat kaže v različnih čustvenih stiskah. Osamljenost, finančne težave, nerazrešeni vzorci iz izvorne družine, pomanjkanje družabnih stikov in konflikti v partnerstvu so le nekateri od razlogov, zakaj decembra na površje priplavajo tudi težka občutja in trpljenje.
Vse, kar niste vedeli o platonskih razmerjih
Obstaja veliko vrst medosebnih odnosov, med katerimi so tudi platonski – pogosto znani kot platonska razmerja ali platonske ljubezni. Sodobna opredelitev tovrstne ljubezni še vedno vsebuje nekaj Platonovih idej, kot je recimo ideja o odnosu, ki temelji na prijateljski ravni brez spolnega elementa.
''Spolna vzgoja bi morala biti veliko več kot ura o zaščiti in spolno prenosljivih boleznih''
13. oktobra je v Kopru potekala zaključna slovesnost prve izvedbe projekta Social Impact Award Slovenija, ki ga v Sloveniji vodi Slovenska agencija za mlade (SLOAM). Dogodek je bil tudi del programa Evropskega tedna socialne ekonomije (ActSE 2021) v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Pogovarjali smo se z ekipo Jaz Intimi, ki jo sestavljajo Julia Hlede, Tjaša Kos in Katja Brečko in je prejela nagrado strokovne žirije v kategoriji "glasovanje strokovne žirije". Preverite, kaj so nam zaupale o svoji zmagi, predvsem pa, kaj svetujejo mladim, ki si želijo podati na svojo pot.
Več kot samo ščetkanje: Oral-B iO™ je prihodnost ustnega zdravja
Nova tehnologija predstavlja revolucijo v svoji kategoriji in ponovno opredeljuje vsakodnevno izkušnjo ščetkanja.
Anksioznost v partnerstvu: dvomi, strahovi in pomisleki
Anksioznost v partnerskem odnosu se nanaša na moteče in vsiljive misli, ki nas vodijo do dvomov v partnerja in pogoste skrbi v zvezi v odnosom. Kaj pa če me vara? Mi morda laže? Kaj pa, če me namerava zapustiti? Tovrstna vprašanja so lahko izjemno obremenjujoča, sploh, če imamo občutek, da nad negativnimi mislimi nimamo več nadzora.
Racionalizacija kot obrambni mehanizem
Racionalizacija je eden od obrambnim mehanizmov, s katerim skušamo z logično razlago utemeljiti oziroma opravičiti čustva, odnose in vedenja, ki so sicer splošno nesprejemljivi. Gre torej za poskus utemeljitve nemoralnega in odstopajočega, kar lahko imenujemo tudi oblika samoprevare.
Kaj je komplicirano ali podaljšano žalovanje?
"Komplicirano žalovanje je oblika žalosti, ki obvlada človekov um in ga ne izpusti," pravi ena od misli. Posameznikom s to izkušnjo izguba močno poseže v življenje, zato si ne znajo predstavljati, kako bi se lahko počutili bolje. Žalost prevlada v njihovih mislih in občutkih, prihodnost brez ljubljene osebe pa se jim zdi mračna in brez pravega smisla.
Katere vrste travm poznamo?
Mala in velika travma, medgeneracijska, akutna, kompleksna, kronična in relacijska – govorimo o travmah, čustveno izrazito močnih izkušnjah, ki ogrožajo posameznikovo preživetje ali občutek varnosti. Ob travmi so prisotna občutja strahu, groze, nemoči in čeprav nekatera predelamo razmeroma hitro, lahko druga ostanejo "ujeta" v telesu in se izrazijo v obliki posttravmatske stresne motnje.
Znamo zgolj 'poslušati' ali zares slišimo človeka?
Biti poslušan ali biti zares slišan … Razlika na prvi pogled morda ni tako zelo očitna, a je v resnici precej velika.
Kaj lahko storite, če ne veste, kdo ste?
Medtem ko imajo nekateri zelo močan občutek, kdo so in kaj si želijo, drugi ne vedo, zakaj in kako. Občutek negotovosti, kdo smo in kaj si želimo, lahko velikokrat vodi do spreminjajočega se občutka identitete. Kaj nam lahko pomaga pri iskanju naše resnične narave?
Zdrav in toksičen sram – kakšna je razlika?
Sram je čustvo, ki nam govori o stanju neprimernosti, razvrednotenosti, nevrednosti, nepovezanosti z drugimi. Sproži nam ga lahko neka oseba, okoliščina ali pa osebni neuspeh, neizpolnjevanje lastnih standardov in pričakovanj. Zaradi sramu se počutimo, da smo napačni, slabi, izključeni, kar nas motivira k umiku. Bolj kot nam je pomembno, kaj si o nas mislijo drugi, pogosteje in bolj intenzivno izkušamo sram, zato ga včasih imenujemo tudi moralno ali družbeno čustvo.
Obstaja trik, s katerim boste hitreje preboleli nekdanjo ljubezen
Vsak razhod je boleč, še posebej, če si še vedno noro zaljubljen/-a v človeka, s katerim sta se razšla. Dejstvo je, da ljudje potrebujemo različno dolgo časa, da prebolimo svojo nekdanjo ljubezen, vseeno pa obstaja psihološki trik, ki ti bo morda pomagal, da pogledaš na situacijo z drugega zornega kota.
Zakaj še vedno ne poznamo izraza ’daddy issues’?
Izraz ’daddy issues’ je besedna zveza, ki je v vsakodnevnih pogovorih pogosto zlorabljena oziroma tolmačena napačno. Nekateri menijo, da opisuje ženske, ki imajo nerazrešene težave z očeti, drugi so prepričani, da se nanaša na vse, ki imajo rade starejše moške, spet tretji pa so mnenja, da takšne ženske težko oblikujejo zdrave partnerske odnose. Preverite, kaj je res in zakaj se v psihologiji tovrstne težave imenujejo tudi ’očetovski kompleks’.
Zakaj je pomembno najti smisel in namen življenja?
V življenju skoraj na vsakem koraku naletimo na idejo, da je bistveno najti srečo. Če najdemo srečo, imamo vse. A to miselno perspektivo je morda celo bolje obrniti na glavo. Čeprav je sreča v življenju pomembna, nam pomaga bore malo, če nimamo življenjskega smisla. Iskanje smisla in namena je za počutje enako pomembno kot iskanje sreče, če ne celo bolj, ker nas le osmišljeno življenje vodi do dolgotrajnega zadovoljstva, boljših odnosov in uresničenega poslanstva.
Kaj storiti, ko razmerje ''nima več kemije''?
Normalno in naravno je, da se romantični odnosi začnejo s strastjo, sčasoma pa prehajajo in se razvijajo v toplino in stabilnost. Razlogov za to je več, od hormonov privlačnosti na začetku, do nagonskih in bioloških gnezditvenih navad. Prav nobena dolgoročna zveza ne ohranja (enake) začetne kemije, ki je prisotna na začetku, in to je popolnoma v redu.
Kaj je pomembno pri vstopu v prvo resno zvezo?
Saj veš, kako pravijo: »Prvega ne pozabiš nikoli.« Prvi fant ali dekle, prvo razmerje, prvo odkrivanje spolnosti, prva prava ljubezen, prva strta srca ... Da bo spomin na najstniške izkušnje ljubezni in odnosov tudi v odraslosti lep, ti tokrat predstavljamo nekaj ključnih stvari, na katere je treba biti pozoren pri vstopanju v prvo ljubezensko zvezo.
Logoterapija: iskanje smisla in namena
Logoterapija je terapevtski pristop, ki ljudem pomaga najti življenjski namen in smisel. Metodo je razvil Viktor Frankl, potem ko je v 40. letih prejšnjega stoletja uspel preživeti holokavst. Na podlagi svojih izkušenj kot zdravnik, psihiater, nevrolog in študent filozofije je oblikoval svoj smiselno usmerjen pristop, ki spodbuja osebno odgovornost in svobodo izbire. Njegove izkušnje in teorije so podrobneje opisane v njegovi knjigi Človekovo iskanje smisla.
Tanatofobija: izrazit strah pred smrtjo
Smrt, umiranje in zaključek življenja so teme, ob katerih ni prijetno nikomur. Normalno je, da so ob tem prisotni nelagodni občutki in nekaj tesnobe. Pa vendar lahko pri nekaterih osebah razmišljanje o lastni smrti, minljivosti ali procesu umiranja povzroči neobvladljiv strah. V tem primeru govorimo o tanatofobiji.
Kaj pomeni zdrava ljubezen do sebe?
O konceptu ljubezni do sebe se v zadnjem času veliko govori, a pogosto se v zvezi s tem pojavljajo napačne interpretacije. Ljubezen do sebe ni egoizem ali narcisizem, ampak gre za spoštovanje svojega dobrega počutja in sreče. Pomeni tudi, da znamo poskrbeti za svoje potrebe in ne žrtvujemo sebe, da bi ugajali drugim. Ljubezen do sebe pomeni, da ne sprejmemo manj, kot si v resnici zaslužimo.
Kaj je relacijska travma?
Pomembni življenjski odnosi močno vplivajo na psihološki in čustveni razvoj vsakega posameznika. Kadar so ti odnosi nefunkcionalni, nezanesljivi ali so celo vir nasilja, lahko pustijo rane, ki se težko zacelijo. To velja zlasti za relacijsko travmo, ki nastane zaradi preteklih zlorab ali zanemarjanja in trajno škoduje samopodobi ter ustvarjanju uspešnih in trajnih povezav z drugimi. Osebam z izkušnjo relacijske travme se uspešni odnosi pogosto zdijo nedosegljivi zaradi nezaupanja, strahu pred intimo in splošne negotovosti.
Od kod sploh izhajajo potrebe, prepričanja in želje glede spolnosti?
Ujemanje v spolnosti imenujemo tudi spolna združljivost ali kompatibilnost. Pogosto gre za vodilni kriterij pri ocenjevanju, kdo je ’pravi’ za nas in ali ima odnos prihodnost. Veliko pa je seveda odvisno tudi od tega, koliko partnerjema spolna dimenzija v odnosu sploh pomeni. Nekateri si odnosa brez spolnosti ne morejo predstavljati, drugim več pomeni čustvena in duhovna bližina.
Nagnjenosti k optimizmu, altruizmu in hvaležnosti se lahko naučimo
Pozitivna psihologija je ena najnovejših 'vej' psihologije. Za razliko od drugih področij psihologije, ki se običajno osredotočajo na disfunkcije in nenormalna vedenja, se pozitivna psihologija osredotoča na to, da ljudem 'svetuje', kako lahko napredujejo in postanejo 'srečnejši'. Kot pri vseh ostalih stvareh in teorijah, ne le na področju psihologije, imamo tudi tukaj močne podpornike, pa tudi glasne kritike. Očitki slednjih pa so velikokrat neutemeljeni.
Koliko seksa je preveč in kakšne so posledice? To pravijo strokovnjaki
Povprečna odrasla oseba ima spolne odnose 54-krat na leto, torej enkrat na teden, kaže študija iz leta 2017. Velikokrat se šalimo, da spolnih odnosov ne more biti preveč, zgolj premalo. Ampak ali je to res?
''Vsak hrepeni po osrečujoči partnerski zvezi, kjer je slišan, razumljen, ljubljen, podprt s strani partnerja''
Kaj je tako imenovani izpopolnjen odnos? Kaj so zdravi obrambni mehanizmi in kateri so tisti, ki nam v partnerskih odnosih in tudi sicer škodijo? Kako se lahko rešimo spon lastnih obrambnih mehanizmov, ki največkrat izvirajo iz ranega otroštva, in zaživimo 'srečno' življenje? O tovrstni tematiki smo se pogovarjali s specialistko zakonske in družinske terapije Anjo Kovačič.
Imago terapija: ustvarjanje ljubezni, kot si je želimo
Doživeti pravo ljubezen, ki temelji na globoki in pristni povezanosti s partnerjem, je želja mnogih. Hkrati pa je to tudi temeljni cilj imago terapije, ki v ospredje postavlja sočutno reševanje konfliktov, odkrivanje ranljivosti in poglabljanje intimnosti v varnem prostoru. Učinkovita partnerska komunikacija je ključnega pomena za ohranjanje dolgega in izpolnjujočega odnosa. Skupno življenje pomeni srečanje na polovici poti, premagovanje ovir ter konstruktivno izražanje negotovosti in frustracije.
V primežu toksičnega sramu
Vsi imamo svoje sprožilce ali tiste občutljive točke, ki nam prebudijo občutek sramu. Intenzivnost naših izkušenj se spreminja glede na predhodne življenjske izkušnje, kulturna prepričanja, osebnost in moč dogodka, ob katerem smo izkusili sram. A za razliko od običajnega sramu se toksični sram ’obesi’ na našo samopodobo in močno vpliva na naše življenje.
Empatično poslušanje je temelj pristne interakcije
Ob nekaterih ljudeh se zazdi, da so se pravzaprav že rodili z veščino poslušanja. V pogovorih z njimi brez težav delimo svoje občutke in se počutimo razumljene ter cenjene. Ste že kdaj razmišljali, zakaj se nam nekateri zdijo tako zaupanja vredni? Odgovor se skriva v empatičnem poslušanju, ki se ga lahko tudi naučimo - a pozor, brez avtentičnosti tukaj ne gre.
Najpogostejši razlogi, zaradi katerih je najstniku koristno poiskati strokovno pomoč
Ni skrivnost, da so najstniška leta lahko precej težka. V tem obdobju se pogosto pojavljajo večje spremembe razpoloženja, učne in vedenjske težave ter številne druge stiske, ki spremljajo odraščanje. Čeprav so mnoge od njih del normalnega razvoja, pa lahko težave dosežejo raven, ko je potrebna strokovna pomoč.
Odvisnost od spolnosti lahko vodi do hudih težav
Nekateri so še vedno zmotno mnenja, da je odvisnost od spolnosti samo visok libido, ki vodi v večjo željo po spolnosti, s čimer se poistovetijo predvsem moški. A pri spolni odvisnosti gre za vztrajne in stopnjujoče se vzorce spolnega vedenja, pri katerih posameznik vztraja kljub negativnim posledicam, ki se kažejo kot zdravstveno tveganje, finančne težave, razhodi in ločitve ali celo nezakonite aktivnosti.
Kompulzivni rešitelji: nezadržna želja po pomoči drugim
Ste se kdaj vprašali, ali so lahko dobre namere in pomoč drugim škodljive? So, ko prestopimo mejo. Kompulzivni rešitelj oziroma pomočnik je lahko izjemno izčrpavajoča vloga, ki jo nekateri igrajo skozi vse življenje. Želeti pomagati drugim je zagotovo velikodušna lastnost, vendar lahko vodi tudi do ekstremnih vedenj.
